Beneški judovski geto, ki velja za prvega v Evropi in enega prvih na svetu, si prizadeva za ohranitev sinagog iz 16. stoletja za vernike, ki so ostali, in turiste, ki jih obiskujejo.
Restavratorji že skoraj dve leti luščijo barve in odkrivajo prvotne temelje treh sinagog geta. Umetnostni zgodovinar David Landau je povedal, da domnevajo, da so to edine renesančne sinagoge, ki so še vedno v uporabi. Landau vodi prizadevanja za zbiranje sredstev za obnovo sinagog in bližnjih zgradb. Do zdaj je zagotovil približno 5 milijonov evrov. Landau pričakuje, da bi postopek obnove lahko končali do konca leta 2023. Prvotni stroški so se zaradi naraščajočih stroškov gradnje povečali za dodatni milijon.
Pričevanje o preteklem življenju
Beneški geto sega v leto 1516, ko je republika sprejela stroge zakone, ki so judovske vernike prisilili v izolacijo v okrožju, kjer so se nahajale stare livarne. Območje je bilo ponoči zaprto in je postalo to, kar imenujemo prvi geto v Evropi. Kraj ostaja središče beneške judovske skupnosti na območju Cannaregio.
Prva sinagoga je iz leta 1528, zgradili so jo nemški judovski prebivalci Aškenazi. Naslednje so služile različnim skupinam, vključno s templjem za španske sefardske vernike in templjem za Italijane. Nobena od sinagog zaradi strogih pravil, ki so jih uvedli beneški vladarji, ni vidna z ulice. Pravila namreč niso dopuščala, da bi pripadniki judovske skupnosti odkrito prakticirali svojo vero.
Sinagoge so skrite v zgornjih nadstropjih povsem običajnih zgradb, ki so imele v spodnjih etažah bivalne prostore za judovske družine. Sinagoge so odprte od druge svetovne vojne dalje. Takrat so se fašistični rasni zakoni spremenili v odkrit lov na člane judovske skupnosti. Preden so jih deportirali v nacistična taborišča smrti, najpogosteje v Auschwitz, so jih zaprli v koncentracijsko taborišče Fossoli. Taborišča smrti je do konca vojne preživelo le osem judovskih prebivalcev Benetk.
Vodja beneške judovske skupnosti Dario Calimani je dejal, da je projekt obnove nujen tako za ohranitev verskega in kulturnega življenja današnjih beneških Judov, kot za ohranitev zgodovine skupnosti.
Vir: Euronews
Foto: Chris/AP
