Zlati red Zvezi borcev: Sprava ali še večja razklanost?
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred dnevi izdala ukaz o podelitvi zlatega reda za zasluge Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Odločitev, ki naj bi po uradnih navedbah nagradila zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina na narodnoosvobodilni boj, je sprožila burne odzive. V Sloveniji, kjer povojni poboji in nepokopani posmrtni ostanki še vedno bremenijo družbo ter poglabljajo razklanost med ljudmi, mnogi to potezo vidijo kot provokacijo, ki dodatno razdvaja. Kritiki opozarjajo, da predsednica s tem glorificira organizacijo, ki je v javnosti pogosto povezana z ideološkimi razhajanji, namesto da bi se zavzela za spravo.
Podelitev zlatega reda Zvezi borcev, kot je bilo objavljeno na spletni strani Urada predsednika republike, naj bi izpostavila njihov prispevek k ohranjanju vrednot NOB. A v javnosti odmevajo vprašanja, ali je takšno odlikovanje primerno v času, ko se Slovenija še vedno spopada z bolečimi posledicami povojnih dogodkov. Po podatkih zgodovinarjev so povojni poboji terjali na tisoče žrtev, katerih posmrtni ostanki še vedno ležijo v prikritih moriščih. Predsednica je sicer večkrat poudarila potrebo po dostojnem pokopu vseh žrtev, a kritiki menijo, da odlikovanje Zveze borcev pošilja nasprotno sporočilo.
‘Cinizem in protidomoljubno norčevanje’
“To, da je predsednica NPM ob 80 letnici povojnih pomorov in največji delitvi naroda z zlatom ovenčala Zvezo borcev je cinizem in protidomoljubno norčevanje iz človekovega dostojanstva, ki ga tako opeva. Boj proti okupatorju je OK, a @Zvezaborcev_NOB ust. leta 1948, je ves čas obstanka, tudi po osamosvojitvi, storila vse, da bi prikrila množična morišča, zaščitila morilce iz svojih vrst ter je hkrati z molkom aktivno onemogočala, da bi svojci prišli do posmrtnih ostankov svojih dragih.,” je na družbenem omrežju X zapisal zgodovinar Jože Možina.
V Sloveniji, kjer zgodovinska vprašanja še vedno razdvajajo leve in desne, je odločitev o zlatem redu nalila olja na ogenj. Na družbenih omrežjih so se razplamteli zapisi, ki predsednico obtožujejo pristranskosti. Nekateri uporabniki družbenih omrežij so odlikovanje označili za “ideološko nagrado”, spet drugi pa so ga branili kot priznanje boju proti okupatorju. Razklanost je očitna tudi v političnih krogih: medtem ko so nekatere stranke potezo pozdravile, so druge izrazile ogorčenje.
Predsednica je že v preteklosti nagovarjala temo sprave, denimo v govoru julija 2024, ko je pozvala k dostojnemu pokopu vseh žrtev druge svetovne vojne. A tokratna poteza, kot pravijo kritiki, odpira stare rane, namesto da bi jih celila.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Matjaž Klemenc/ UPRS
