Zlato ob signalih centralnih bank dosega zgodovinske rekorde
V tednu, ko je bilo po celem svetu napovedanih deset srečanj centralnih bank, so cene zlata doživele prelomni trenutek, ko so prvič v zgodovini te plemenite kovine dosegle nove rekordne vrednosti. Dogodek predstavlja vrhunec trenda rasti, ki se je začel že prejšnji mesec, ko je vrednost zlata skočila za več kot 6 odstotkov. Rast potiska cene proti, ali celo preko, njihove najboljše mesečne uspešnosti iz marca 2023, ki velja za enega od zlatih obdobij te investicije.
Analitiki izpostavljajo dva glavna razloga za to izjemno rast cen zlata, oba tesno povezana z nedavnimi politikami in signaliziranjem svetovnih centralnih bank. Na eni strani je pričakovanje o bližajočem se znižanju obrestnih mer, ki tradicionalno deluje kot katalizator za rast cene zlata, saj zlato in cena denarja delujeta v obratni korelaciji. Na drugi strani pa je opaziti večjo nagnjenost centralnih bank, zlasti tistih iz razvitih držav, da krepko povečajo svoje zlate rezerve.
V ospredju tega trenda je nenadna poteza Švicarske nacionalne banke, ki je ta teden z znižanjem obrestne mere za 0,25 odstotka sprožila val pričakovanj o podobnih potezah drugih pomembnih igralcev. Kljub skrbem glede višje od pričakovane inflacije, je ameriška Federal Reserve ostala trdna v svoji zavezi k zniževanju obrestnih mer, s predsednikom Jeromeom Powllom na čelu, ki je s svojimi nedavnimi izjavami dodatno podkrepil pričakovanja trga o znižanju že v juniju.
Tržna pričakovanja o znižanju obrestnih mer
V Evropi, kjer Bank of England ni zaznala nobenega glasu za dvig obrestnih mer, in kjer guverner Andrew Bailey priznava, da so tržna pričakovanja o znižanju obrestnih mer letos “pravilna”, se zdi, da se zgodba ponavlja. Prav tako Evropska centralna banka, čeprav ta teden ni imela sestanka, preko svoje predsednice Christine Lagarde namiguje na možnost znižanja obrestne mere že junija.
Zunaj politik obrestnih mer pa se kot ključno gonilo za rast cen zlata izpostavlja tudi povečanje nakupov zlata s strani centralnih bank. Raziskava Bank of America razkriva, da so centralne banke po svetu v zadnjih dveh letih pridobile impresivnih več kot 2100 ton zlata, kar kaže na strategije upravljanja z rezervami, ki zlato vidijo kot ključno trgovino sredstev. Poleg tega, kot ugotavljajo analitiki, zlato služi kot robustna varovalka v času borzne nestanovitnosti in gospodarskih pretresov, saj ima najnižjo korelacijo z glavnimi borznimi indeksi.
Pomembno vlogo pri rasti cen zlata igra tudi naraščajoča udeležba vlagateljev, pri čemer so do zdaj večinoma mali vlagatelji ostali ob strani. Vendar pa bi lahko pričakovan padec donosov obveznic, kot posledica znižanja obrestnih mer, pritegnil več vlagateljev na trg zlata, kar bi lahko cene potisnilo še višje. Bank of America celo predvideva, da bi lahko cene zlata dosegle med 2500 in 2600 USD, kar odraža optimizem glede njegove prihodnje vrednosti in potrjuje zlato kot ključno sredstvo za varno investiranje v negotovih časih.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay
