Zlato raste, trgi drsijo: Vlagatelji bežijo pred negotovostjo
Svetovni finančni trgi so v ponedeljek doživeli nov val negotovosti, saj so azijske delnice zaradi mešanih gospodarskih podatkov iz Kitajske zdrsnile. Vrednost so izgubile tudi terminske pogodbe na Wall Streetu.
Razlogi za padec so v šibki kitajski potrošnji, ki jo dodatno bremenijo ameriške carine na izvoz, in v Moodyjevi znižani bonitetni oceni ZDA, ki je poudarila nestanovitnost ameriške gospodarske politike, poroča Reuters. Trgi pa so še dodatno vznemirjeni zaradi rastočega ameriškega dolga in napovedi o novih davčnih olajšavah, ki bi lahko proračunski primanjkljaj povečale za več bilijonov dolarjev.
Mešani podatki iz Kitajske slabšajo razpoloženj
Kitajska, kot drugo največje svetovno gospodarstvo, je v aprilu pokazala znake šibkosti. Prodaja na drobno je zaostala za pričakovanji analitikov, saj je zrasla za 5,1 odstotka v primerjavi z letom prej, kar je manj od napovedi. Industrijska proizvodnja je sicer upadla manj, kot so se bali, a je kljub temu zrasla le za 6,1 odstotka, kar je počasneje kot marca.
Ti podatki so sprožili zaskrbljenost, saj nakazujejo, da kitajsko gospodarstvo še naprej občuti posledice ameriških carin, ki so začele vplivati na izvoz. Po poročanju Reutersa je indeks kitajskih blue-chip delnic (CSI300) izgubil 0,4 odstotka, medtem ko je širši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske (MSCI) padel za 0,8 odstotka. Japonski Nikkei je izgubil 0,7 odstotka.
Moodyjeva ocena in ameriške carine vznemirjajo vlagatelje
Moodyjeva odločitev o znižanju bonitetne ocene ZDA iz najvišje stopnje Aaa na Aa1 je dodatno povečala zaskrbljenost na trgih. Razlog za znižanje je vse večji državni dolg, ki je dosegel 36 bilijonov dolarjev, in pričakovane davčne olajšave, ki bi lahko v naslednjem desetletju dodal še dodatnih 3 do 5 bilijonov dolga.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v nedeljskih televizijskih intervjujih zavrnil pomen Moodyjeve odločitve, hkrati pa opozoril trgovinske partnerje, da bodo deležni najvišjih carin, če ne bodo pogajali v “dobri veri”. Bessent se ta teden odpravlja na srečanje G7, kjer bodo nadaljevali pogovore o trgovinskih vprašanjih, medtem ko sta se podpredsednik ZDA JD Vance in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen že v nedeljo sestala na temo trgovine.
Negotovost vpliva na valute in surovine
Padec zaupanja v ameriške gospodarske politike je vplival tudi na gibanje dolarja, ki je izgubil 0,3 odstotka proti jenu in dosegel vrednost 145,19 jena. Evro je rahlo pridobil in dosegel 1,1184 dolarja, kar je po mnenju predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde odraz izgube zaupanja v ameriške politike.
Na surovinskih trgih je zlato po 4-odstotnem padcu prejšnji teden ponovno pridobilo 0,6 odstotka in doseglo ceno 3222 dolarjev za unčo. Naftni trgi so ostali pod pritiskom zaradi skrbi o povečani ponudbi OPEC-a in Irana, pri čemer je cena nafte Brent padla za 37 centov na 65,05 dolarja za sod, ameriška surova nafta pa za 31 centov na 62,18 dolarja za sod.
Ana Koren
