Združeni narodi opozarjajo, da rekordni majski vročinski val v Evropi ni več izjemen vremenski dogodek, temveč neposredna posledica podnebnih sprememb in nadaljnje globalne odvisnosti od fosilnih goriv. Obsežen vročinski val je zajel velik del celine, temperature pa so v številnih mestih močno presegle dolgoletna povprečja za konec maja.
Iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) so sporočili, da trenutni vročinski ekstrem predstavlja “brutalni opomnik” naraščajočih posledic podnebne krize. Izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell je kot glavni razlog izpostavil nadaljnje kurjenje premoga, nafte in plina ter uničevanje naravnih ponorov ogljika, kot so gozdovi.
ZN ocenjujejo, da fosilna goriva povzročijo približno 68 odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov in skoraj 90 odstotkov emisij ogljikovega dioksida.
Rekordne temperature od Londona do Pariza
Vremenoslovci opozarjajo, da je velik del Evrope trenutno ujet pod tako imenovano “toplotno kupolo”, atmosferskim pojavom, pri katerem območje visokega zračnega tlaka zadržuje vroč zrak nad posameznimi regijami. Po ocenah strokovnjakov podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost takšnih pojavov.
Temperature so v več deset evropskih mestih presegle običajne vrednosti za ta del leta. London je bil po podatkih meteorologov kar 16 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem, Pariz pa 14 stopinj nad normalo. Francija in Združeno kraljestvo sta v tem tednu zabeležila najtoplejši majski dan v zgodovini meritev.
Tudi sever Evrope beleži izrazita odstopanja. V Oslu so temperature dosegle približno 18 stopinj Celzija, kar je okoli tri stopinje nad običajnimi vrednostmi za konec maja.
Profesorica podnebnih znanosti na Imperial College London Friederike Otto opozarja, da so bili takšni temperaturni ekstremi nekoč izjemni celo sredi poletja.
“Videti 35 stopinj Celzija v Združenem kraljestvu že spomladi je absolutno osupljivo. Znanost je zelo jasna – podnebne spremembe povzročajo, da so vročinski valovi bolj vroči, daljši in pogostejši,” je poudarila.
ZN: Evropa mora zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv
Stiell je ob vročinskem valu opozoril tudi na energetsko dimenzijo evropske odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti v času novih geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.
“Ta vročinski val, ki ga povzročajo podnebne spremembe, je dvojna nevarnost v času, ko vojna na Bližnjem vzhodu kaže naraščajoče stroške odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv,” je dejal.
Po njegovih besedah je hitrejši prehod na čisto energijo postal vprašanje gospodarske in energetske varnosti, ne zgolj podnebne politike.
Podatki evropskega združenja SolarPower Europe kažejo, da je sončna energija Evropi samo marca prihranila približno tri milijarde evrov zaradi manjšega uvoza plina. Če bodo cene plina ostale visoke, bi lahko skupni prihranki do konca leta 2026 dosegli 67,5 milijarde evrov.
Evropski energetski sektor je medtem lani dosegel pomemben mejnik. Po podatkih think tanka Ember sta veter in sončna energija leta 2025 prvič v zgodovini proizvedla več električne energije v EU kot fosilna goriva.
Obnovljivi viri so predstavljali približno 30 odstotkov evropske proizvodnje elektrike, kar je za eno odstotno točko več od fosilnih goriv.
Del EU še vedno zaostaja pri prehodu
Kljub hitri rasti obnovljivih virov več držav EU še vedno ostaja močno odvisnih od fosilnih goriv. Italija je bila prejšnji mesec deležna kritik okoljskih organizacij, ker namerava zaprtje termoelektrarn na premog prestaviti na leto 2038, kar je 13 let pozneje od prvotnega načrta.
Tudi Nizozemska kljub visoki proizvodnji sončne energije ostaja močno vezana na plin. Zaradi počasnejšega razvoja velikih vetrnih elektrarn obstaja tveganje, da država ne bo dosegla cilja zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030.
Stiell je ob tem opozoril, da bodo morale države poleg zmanjševanja emisij bistveno povečati tudi vlaganja v zaščito pred podnebnimi ekstremi, vključno z vročinskimi valovi, poplavami, požari in sušami, ki vse bolj vplivajo tudi na cene hrane in stabilnost gospodarstva.
