ZN zmanjšujejo humanitarno pomoč Ukrajini
Združeni narodi so napovedali občutno zmanjšanje humanitarne pomoči Ukrajini, saj se je donatorsko financiranje močno skrčilo. Vzrok je deloma v tem, da vojna z Rusijo traja že četrto leto, svetovna pozornost pa se vse bolj preusmerja drugam. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) opozarja, da pomanjkanje sredstev ogroža milijone najbolj ranljivih Ukrajincev, predvsem na vzhodu države in med razseljenimi ljudmi.
Vojna, ki jo je sprožila obsežna ruska invazija februarja 2022, je po podatkih Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) več kot šest milijonov ljudi prisilila v beg v tujino, še več kot 3,7 milijona pa je razseljenih znotraj države. Ocenjuje se, da bo v letu 2025 približno tretjina ukrajinskega prebivalstva – okoli 14,6 milijona ljudi – potrebovala humanitarno pomoč. Gre za pomoč pri najosnovnejših potrebah: hrani, strehi nad glavo, dostopu do zdravnika in celo odstranjevanju min.
Najnovejše poročilo OCHA izpostavlja, da zaradi vse večje vrzeli v financiranju zdaj dajejo prednost zgolj nujnim posegom, kar pomeni, da odpadejo številni drugi programi, kot so razdeljevanje hrane, priprave na zimo in psihosocialna podpora. Leta 2024 so ZN prosili za 3,1 milijarde dolarjev pomoči za Ukrajino, a so do zdaj prejeli le okoli 58 odstotkov tega zneska. Za primerjavo: leta 2022 so donatorji zagotovili več kot 80 % sredstev od načrtovanih 4,3 milijarde dolarjev.
“Upad financiranja je opozorilo,” je povedala Denise Brown, koordinatorka ZN za humanitarno pomoč v Ukrajini. “Vemo, da so donatorji utrujeni, a potrebe na terenu ostajajo enako nujne. Če bomo prenehali pomagati, bomo pustili na cedilu ljudi, ki so že izgubili skoraj vse.”
Zakaj torej padec financiranja?
Po mnenju analitikov gre za kombinacijo dejavnikov. Dolgotrajen konflikt je izčrpal proračune številnih držav, obenem pa so v ospredje stopile druge krize – med njimi vojna v Gazi in nasilje v Sudanu. Tudi domače politične razmere, npr. inflacija in spori o proračunih, vplivajo na pripravljenost za pomoč. V nekaterih zahodnih državah, zlasti v ZDA in Evropi, se krepijo glasovi, da pomoč Ukrajini ne more trajati v nedogled.
Evropska unija je po podatkih Evropske komisije Ukrajini leta 2022 namenila 485 milijonov evrov humanitarne pomoči ter dodatnih 200 milijonov evrov za pomoč razseljenim osebam. A z leti so se ti zneski zmanjšali. Nekatere države članice so sredstva preusmerile v domače potrebe ali v dolgoročno obnovo Ukrajine, namesto v takojšnjo pomoč ljudem na terenu.
Ruski napadi na energetsko infrastrukturo dodatno zaostrujejo humanitarno krizo. Številni prebivalci so ostali brez ogrevanja in elektrike sredi zime. Po ocenah ZN je 30 odstotkov ukrajinskega ozemlja kontaminiranega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, kar ovira pomoč in pomeni veliko nevarnost za civiliste.
Poziv donatorjem
ZN zato ponovno pozivajo donatorje, naj okrepijo svoje zaveze. Humanitarna pomoč ne nadomešča vojaške in gospodarske pomoči – temveč jo dopolnjuje. Ukrajinski predstavniki medtem pozivajo svet, naj ne obrne pogleda stran.
Kljub vsemu pa se vrstijo tudi kritike. Nekateri evropski diplomati menijo, da je sistem pomoči ZN preobremenjen in neučinkovit. Obstajajo tudi skrbi glede upravljanja sredstev v izjemno zahtevnem vojnem okolju. Vse več je glasov, ki pozivajo k preusmeritvi sredstev iz kratkoročne pomoči v dolgoročno obnovo, katere stroški bi lahko presegli 500 milijard dolarjev.
Medtem ko ZN zmanjšujejo svoje prisotnosti in obseg pomoči, pa humanitarni delavci opozarjajo, da bi lahko prišlo do prave katastrofe. Generalni sekretar ZN António Guterres je ponovno pozval k prekinitvi ognja, a pravi mir ostaja nedosegljiv. Ruske ofenzive in aneksija zasedenih ozemelj namreč kažejo, da se konec konflikta ne bliža.
Breme teh razmer za zdaj nosijo najranljivejši. V predmestjih Kijeva, kjer družine živijo v začasnih zavetiščih, je zmanjšanje pomoči udarec. “Svet nam je obljubil, da bo stal ob nas,” pravi Mihailo, upokojenec iz Bahmuta, ki je v vojni izgubil dom. “Kje so zdaj?”
Agencije, kot so UNICEF, Svetovni program za hrano in CERF, še naprej delujejo, vendar z omejenimi zmožnostmi. Če donatorskih sredstev ne bo več, bodo milijoni ljudi v Ukrajini prisiljeni soočiti se z nadaljevanjem vojne – brez podpore, ki so jo doslej komajda imeli.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/Dusan_Cvetanovic
