Znanstveniki: Morda smo se zmotili glede izvora življenja
Raziskave genetskih raziskovalcev na Univerzi v Arizoni so izzvale ustaljene teorije o izvoru življenja na Zemlji. Skupina znanstvenikov, ki jo vodita Joanna Masel in Sawsan Wehbi, meni, da so naše prejšnje predpostavke glede razvoja aminokislin, gradnikov genov, morda pristranske. Ugotovitve so objavili v prestižni reviji Proceedings of the National Academy of Science.
Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da se aminokisline v zgodnjih fazah življenja pojavljajo po določenem vrstnem redu. Slednje pa je oblikovalo rudi naše razumevanje o nastanku genetskega materiala. Po novi raziskavi bi lahko te predpostavke podcenjevale vlogo protoživljenja – predhodnikov sodobnega življenja, kot so RNA in peptidi, navaja Prevention. Takšno razumevanje bi po mnenju znanstvenikov lahko pomenilo premik v našem dojemanju zgodovine življenja, pa tudi pri iskanju življenja na drugih planetih.
Raziskovalci so uporabili programsko opremo in podatke Nacionalnega centra za biotehnološke informacije, da bi preučili evolucijsko drevo beljakovinskih domen, osnovnih enot beljakovin. Beljakovinske domene, ki so prisotne že več kot štiri milijarde let, so ključni gradniki vsega življenja na Zemlji. Kot pojasnjuje Wehbi, so te domene podobne kolesom avtomobilov – univerzalne komponente, ki so obstajale že dolgo pred avtomobili.
Premik v paradigmi: vrstni red aminokislin
Raziskava odpira vprašanja o vrstnem redu, v katerem je nastalo 20 esencialnih aminokislin. Do zdaj je veljalo, da so aminokisline, ki so bile prisotne v najvišji koncentraciji v zgodnjem življenjskem okolju, nastale prve. Raziskovalci pa zdaj trdijo, da bi se aminokisline lahko pojavile iz različnih virov mlade Zemlje, kar bi lahko razkrilo kompleksnejšo sliko razvoja življenja.
Posebno zanimanje je vzbudila aminokislina triptofan, znana tudi kot “zaspana” aminokislina, ki jo najdemo v hrani, kot je puran. Čeprav velja za zadnjo dodano aminokislino genetski kodi, so znanstveniki ugotovili, da je bila prisotna že pred pojavom zadnjega univerzalnega skupnega prednika (LUCA).
Evolucija genetskih kod in vpliv na raziskave vesolja
Znanstveniki predlagajo, da bi se lahko genetske kode razvijale postopoma, pri čemer bi starejše kode uporabljale nekanonične aminokisline. Te so morda nastale v specifičnih pogojih, kot so alkalni hidrotermalni vrelci, ki so pomembni za nastanek življenja.
Te ugotovitve imajo tudi širše implikacije za raziskovanje vesolja. Po mnenju raziskovalcev bi abiotična sinteza aminokislin lahko potekala na Enceladusu, Saturnovi luni z oceanskim podzemljem, kar bi lahko pomenilo, da so temelji za življenje bližje, kot si mislimo.
Raziskava odpira številna vprašanja in priložnosti za nadaljnje študije, ki bi lahko razširile naše razumevanje ne le izvora življenja na Zemlji, temveč tudi potencialnega življenja drugje v vesolju.
Portal24; Foto: Pixabay
