Zakisanost oceanov dosega kritično točko
Znanstveniki opozarjajo, da se zakisanost oceanov hitro približuje kritičnemu pragu, kar predstavlja resno grožnjo morskim ekosistemom in dolgoročni vzdržljivosti življenja na Zemlji. V najnovejšem poročilu o stanju planetarnih mej so strokovnjaki izpostavili, da je industrijska civilizacija morda že prestopila sedmo planetarno mejo. Zakisanost oceanov se približuje kritičnemu pragu, zlasti v višjih geografskih širinah, kjer so učinki že opazni. Naraščajoča kislost morskih voda namreč ogroža ekosisteme, ki so odvisni od stabilnega okolja za preživetje.
Planetarne meje in njihova kritična preseganja
Poročilo, ki ga je objavil Potsdamski inštitut za raziskave podnebnih vplivov (PIK), temelji na dolgoletnih raziskavah o stabilnosti življenjskih funkcij na Zemlji. Znanstveniki so ugotovili, da obstaja devet planetarnih meja, ki opredeljujejo varno območje za vzdrževanje življenjskih procesov. Med njimi so že bile presežene meje pri šestih od teh sistemov, vključno s podnebnimi spremembami, biogeokemičnimi tokovi, celovitostjo biosfere in spremembami kopenskih in sladkovodnih sistemov.
Medtem ko so nekatere meje, kot je tanjšanje stratosferskega ozona, ostale stabilne, poročilo opozarja na skrb vzbujajoče poslabšanje drugih parametrov. Povečana zakisanost oceanov pa postaja eden najbolj perečih okoljskih problemov.
Zakisanost oceanov kot glavni problem
Podnebni fizik Levke Caesar iz PIK-a, soavtor poročila, je na novinarskem brifingu izpostavil dva glavna razloga za zaskrbljenost glede zakisanosti oceanov. Prvi je ta, da se indeks nasičenosti aragonita, enega glavnih indikatorjev zakisanosti, hitro približuje meji, ki bi jo lahko označili kot nevarno.
“Indikator zakisanosti oceanov, ki je trenutno stanje nasičenosti aragonita, medtem ko je še vedno v varnem območju, približuje pragu prestopa varne meje,” je pojasnil Caesar.
Drugi razlog pa je ta, da nove raziskave kažejo, da že trenutne razmere škodijo različnim morskim organizmom. To še dodatno poudarja potrebo po ponovni oceni, kaj se šteje za varno raven kislosti.
Globalni vpliv na morske ekosisteme
Zakisanost oceanov, ki nastane zaradi absorpcije atmosferskega ogljikovega dioksida (CO2), negativno vpliva na številne morske organizme, zlasti na tiste, ki ustvarjajo lupine in okostja iz kalcija. S padcem pH vrednosti morske vode pride do razpadanja prehranjevalne mreže, kar ima lahko daljnosežne posledice na celotne morske ekosisteme.
“To ponazarja povezavo med zakisanostjo oceanov … in celovitostjo biosfere,” je dejal Caesar. Po njegovih besedah so planetarne meje med seboj tesno povezane. Slednje pomeni, da spremembe v enem sistemu vplivajo na druge.
“Kakršnekoli človeške motnje v globalnem okolju, ki jih opazujemo … ni mogoče obravnavati ločeno, ker so komponente zemeljskega sistema nenehno v medsebojni interakciji,” je dodal.
Raziskave o planetarnih mejah
Koncept planetarnih mej je bil prvič predstavljen leta 2009 pod vodstvom Johana Rockstroma, direktorja PIK-a. Skupina raziskovalcev je opredelila meje, ki obsegajo podnebne spremembe, biosfero, spremembe kopenskih sistemov, spremembe sladkovodnih virov, biogeokemične tokove, zakisanost oceanov, tanjšanje ozonske plasti, obremenitev z aerosoli in uvedbo novih entitet, kot so sintetične kemikalije.
Preseganje teh mej lahko privede do destabilizacije planetarnih sistemov, ki že tisočletja omogočajo stabilno okolje za človeško civilizacijo.
Nujnost ukrepanja
Poročilo PIK, ki je izšlo leto dni po prejšnjem, predstavlja prvo izdajo načrtovanih letnih pregledov “zdravja planeta.” Johan Rockstrom je poudaril, da so ogroženi ključni sistemi planeta, kar zahteva redno spremljanje in ukrepanje. “Zavedamo se, da je zdravje planeta tako ogroženo, da moramo v znanosti stopiti naprej in predstaviti letno znanstveno oceno zdravja našega planeta,” je zaključil Rockstrom.
[Vir: The Guardian]; Portal24;
Foto: Pexels
