Na površju našega sonca ne dežuje voda, temveč plazma. Gre za pojav, imenovan koronalni dež, pri katerem se v sončevi koroni – plasti izjemno vroče plazme nad površjem – oblikujejo gostejše in hladnejše gmote, ki nato padejo nazaj proti soncu. Čeprav so ta opažanja znana že desetletja, je razlaga njihovega hitrega nastanka dolgo predstavljala uganko.
Raziskovalci z Inštituta za astronomijo Univerze na Havajih v Manoi so s pomočjo novih modelov razjasnili ključni del tega procesa. Njihovo delo je objavljeno v reviji Astrophysical Journal, kjer predstavljajo drugačen pogled na porazdelitev elementov v sončevi atmosferi.
Do zdaj so znanstveni modeli predvidevali, da so elementi v koroni enakomerno porazdeljeni v prostoru in času. Nova raziskava kaže, da to ne drži. Kot je pojasnil eden izmed avtorjev, mladi raziskovalec Luke Benavitz, se količina elementov, kot je železo, skozi čas spreminja, kar bistveno vpliva na hlajenje in kondenzacijo plazme. Prav ta sprememba omogoča, da modeli prvič natančno posnemajo tisto, kar astronomi dejansko opazujejo na soncu.
Njegov mentor, astrofizik Jeffrey Reep, dodaja, da to odpira novo razumevanje sončeve dinamike. Po njegovih besedah dosedanji izračuni časa hlajenja niso upoštevali dejanske razporeditve elementov, zato so bile nekatere napovedi predolge. Nova spoznanja nakazujejo, da bi morali znanstveniki ponovno preveriti obstoječe teorije o segrevanju korone.
Pomen za razumevanje vesoljskega vremena
Sončni izbruhi lahko nastanejo v nekaj minutah, prejšnji modeli pa so za nastanek koronalnega dežja zahtevali večurno ali celo večdnevno segrevanje. Raziskava Univerze na Havajih v Manoi kaže, da lahko variacije v količini elementov pojasnijo hitrejši razvoj tega pojava.
To odkritje ima pomembne posledice za raziskave vesoljskega vremena. Če bodo znanstveniki bolje razumeli, kako se sončna atmosfera obnaša med izbruhi, bodo lahko natančneje napovedovali vplive na Zemljo. Gre za procese, ki lahko motijo satelitske komunikacije, navigacijske sisteme in celo električna omrežja.
Odprta vprašanja segajo daleč preko samega razumevanja koronalnega dežja. Ugotovitev, da se količina elementov v sončevi atmosferi spreminja, spodbuja premislek o tem, kako se energija prenaša skozi zunanje plasti sonca. Raziskovalci menijo, da je pred njimi še veliko dela, saj bodo morali preoblikovati modele, ki so dolgo časa veljali za stalnico v astrofiziki.
Univerza na Havajih v Manoi je ob tem poudarila, da raziskava ni le odgovorila na dolgoletno uganko, temveč je odprla povsem nova področja raziskovanja, ki bodo zaznamovala prihodnje razumevanje zvezdne fizike.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik
