Znanstveniki: Z odstranjevanjem prahu z Lune, lahko rešimo globalno segrevanje
Posledice globalnega segrevanja so vedno bolj očitne: zvišanje povprečne temperature, požari, več vročinskih valov, taljenje ledenikov. Znanstveniki zato, da bi preprečili še večje katastrofe v prihodnosti, pripravljajo različne scenarije. Eden od scenarijev je metanje prahu z Lune.
Idejo metanja prahu so predstavili astrofizik Ben Bromley in računalniški znanstvenik Sameer Khan z Univerze v Utahu ter astrofizik Scott Kenyon iz Smithsonian Astrophysical Observatory. Čeprav gre za nekakšen skrajni ukrep, je njihov načrt verjetno manj tvegan in ima nižje stroške kot številne druge “nujne” strategije.
Spas – oblak prahu 10 milijard kilogramov
Zaradi vse večje količine ogljikovega dioksida se pojavi učinek tople grede, to je zadrževanje toplote v ozračju. Najbolj logična rešitev tega problema bi bilo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Globalno segrevanje bi lahko ublažili, pa naj se sliši še tako noro, z obsežnimi inženirskimi projekti, ki bi odvrnili nekaj sončne svetlobe, preden doseže Zemljo.
Strokovnjaki so že predlagali izpust meglice delcev žveplovega dioksida v ozračje. Ne glede na to, kolikor je praktično in ekonomsko izvedljivo, bi ta poteza lahko imela druge slabe posledice za naše okolje.
Bromley, Khan in Kenyon so torej izračunali, koliko prahu v vesolju bi bilo potrebno, da bi opravili enako delo kot delci žveplovega dioksida (brez onesnaženja našega planeta). Ugotovili so, da bi za to potrebovali 10 milijard kilogramov težak oblak prahu.
Po analizi senc, ki jih mečejo različne vrste materialov, vpliva gravitacijskih sil, pritiska sončnega sevanja in drugih dejavnikov, so ugotovili kakovost in količino majhnih delcev prahu, ki so potrebni za filtriranje nekaj manj kot 2 odstotkov sončnih žarkov.
Metanje prahu z Lune
Ugotovili so, da bi se takšen oblak prahu zelo hitro razpršil in bi zato zahteval stalen vir materiala. Pozitivno je, da ne bi imeli večjih težav, če bi šlo kaj narobe. Počakali bi kakšen teden, oblak prahu bi izginil in vse bi bilo kot prej.
Znanstveniki so nakazali, da bi tak oblak lahko nastal z rudarjenjem, rudarjenjem in izvrževanjem materiala z Lune. Če natančno in konstantno oddajamo curek luninega prahu iz hipotetične lunarne postaje, ki se nahaja na pravem mestu med Soncem in Zemljo, bi lahko namreč vzdrževali nižje temperature na najbolj stroškovno učinkovit način; vsaj dokler ne zmanjšamo izpustov škodljivih plinov.
“Enostavnejši pristop je balistični izmet prahu z lunine površine, ki bi ustvaril senco več dni ali več. Prednosti v primerjavi z izstrelitvijo z Zemlje vključujejo že pripravljeno in razpoložljivo količino prahu na lunini površini in manj kinetične energije, potrebne za doseči orbito, ki ščiti pred soncem,” so v študijo zapisali znanstveniki.
Raziskava z naslovom Prah kot sončni ščit je bila objavljena v reviji PLOS Climate. Vir Foto: Pixabay
Ne spreglejte…
Največji zemljevid 56.000 galaksij razkriva širjenje vesolja
Nočno nebo je morda videti navidezno mirno. Vendar se vesolje nenehno širi, kar pomeni, da vse nenehno potuje skozi praznino.
Nov zemljevid razdalj med več deset tisoč galaksijami raziskovalcem pomaga izračunati starost in hitrost širjenja vesolja z doslej nepoznano natančnostjo.
Vesolje naj bi bilo staro približno 13,8 milijarde let… več tukaj.
