Za opredelitev vseh ljudi brez osebnega zdravnika bi Slovenija po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potrebovala še približno 380 dodatnih timov družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja. Kot navaja STA bi bilo dodatno potrebnih tudi okoli 52 timov ginekologije in skoraj 390 timov zobozdravstva za otroke in mladino.
Na razvojnem forumu ZZZS na Brdu pri Kranju je vodja področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko Sladjana Jelisavčić opozorila, da se slovenski zdravstveni sistem že vrsto let sooča z resnimi težavami pri dostopnosti zdravstvenih storitev, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob in pomanjkanja osebnih zdravnikov.
Več timov, a dostopnost ostaja problem
Po njenih besedah so se v preteklosti težave reševale predvsem z dodatnim financiranjem opravljenih storitev, vendar to ni prineslo pričakovanih rezultatov. Ob tem so bili po njeni oceni zanemarjeni drugi ključni elementi zdravstvenega sistema, med njimi kadrovska struktura, prostorski pogoji, oprema, kakovost storitev in informacijska podpora.
Podatki ZZZS kažejo, da se je v zadnjih 12 letih število timov družinske medicine povečalo za 165. Na področju ginekologije se je število timov povečalo za 18, medtem ko se je na področju pediatrije zmanjšalo za 18.
Na področju zobozdravstva za odrasle se je število timov povečalo za 87, pri otroškem zobozdravstvu pa za 25.
Jelisavčić je opozorila tudi, da vsi vključeni timi niso realizirali celotnega programa dela, kar je dodatno vplivalo na slabšo dostopnost zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev.
Odhodki rastejo hitreje od prihodkov
Na finančne pritiske v zdravstveni blagajni je opozorila tudi vodja področja za finance in računovodstvo pri ZZZS Daniela Dimić. Po njenih besedah odhodki za zdravstvene storitve v zadnjih letih rastejo hitreje od prihodkov sistema.
ZZZS se od leta 2021 delno financira tudi iz državnega proračuna, pri čemer obseg teh sredstev narašča. Letos naj bi iz proračuna prejeli približno 520 milijonov evrov.
Dimić je opozorila, da financiranje iz državnega proračuna ni sistemsko urejeno, saj zahteva vsakoletna pogajanja z državo. Takšen način financiranja je po njeni oceni dolgoročno nevzdržen.
Poudarila je, da bo treba v prihodnje bolj premišljeno uravnotežiti finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, dostopnost storitev in kakovost zdravstvenega sistema.
Pacientske organizacije želijo večjo vlogo
Na forumu je sodeloval tudi podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec, ki je opozoril, da imajo nevladne organizacije v zdravstvu pomembno vlogo, vendar ostajajo podcenjene.
Po njegovih besedah zdravstveni sistem ne omogoča njihove polne vključitve, čeprav predstavljajo organiziran glas bolnikov. Zavzel se je za stabilnejše financiranje pacientskih organizacij, njihovo vključevanje v odločanje in jasnejšo zakonsko ureditev njihovega položaja v zdravstvenem sistemu.
Kot pozitiven primer sodelovanja je navedel usklajevanje pri noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu, ki javnim zdravstvenim zavodom omogoča nadaljnje sklepanje pogodb z zasebnimi izvajalci nenujnih reševalnih prevozov tudi po 21. maju.
