Francoska vlada obravnava možnost uvedbe novega prispevka, ki bi ga plačevali potniki na križarkah ob vsakem pristanku v francoskem pristanišču. Predlog predvideva prispevek 15 evrov na osebo, sredstva pa bi namenili varovanju občutljivih obalnih ekosistemov.
Letni izkupiček naj bi po nekaterih ocenah dosegel približno 75 milijonov evrov, kar bi po mnenju tamkajšnjih okoljevarstvenih skupin pomenilo pomembno finančno podporo za zaščito območij, ki jih turistični pritisk najbolj obremenjuje.
Predlog prihaja v času, ko so križarjenja v Francijo v porastu. Po podatkih agencije Atout France je leta 2023 v pristanišča na celinskem delu države prispelo več kot 3,8 milijona potnikov, kar se nadaljuje kot večletni trend rasti, navaja Euronews.
Okoljske dajatve postajajo evropski standard
Razprava o novih finančnih bremenih za križarke sledi ukrepom, ki so jih pred Francijo uvedle druge evropske države. V Grčiji zdaj veljajo posebne dajatve, med katerimi so za najbolj priljubljene otoke, kot sta Mikonos in Santorini, določene pristojbine v višini 20 evrov na potnika.
Norveška pa je občinam dovolila, da same uvedejo 3-odstotni turistični davek na prihod križark, s katerim pokrivajo stroške preobremenjenosti in upravljanja lokalne infrastrukture.
V mestih Amsterdam in Lizbona poteka podobna usmeritev: pristojbine so višje kot v preteklosti, cilj pa je zmanjšanje negativnih vplivov množičnega turizma in obenem zagotoviti financiranje za izboljšave v mestnih središčih, poroča Euronews. Križarske družbe se že dalj časa soočajo s kritikami zaradi okoljskih vplivov, od izpustov odpadnih voda do prevelikega ogljičnega odtisa.
Politični odzivi na predlagano obdavčitev
Predlog nove dajatve v Franciji sledi modelu „onesnaževalec plača“, ki stroške onesnaževanja prenaša neposredno na tiste, ki ga povzročajo. Dajatev je vključena v okvir priprave državnega proračuna za leto 2026, francoski senat pa jo je v prvem koraku že podprl.
Senator Jean-Marc Delia je ob predstavitvi poudaril, da so križarke v Evropi pomemben vir emisij. Po podatkih organizacije Transport and Environment je križarka Carnival leta 2023 izpustila več CO2 kot škotsko mesto Glasgow.
Kljub podpori dela parlamenta je centristična vlada izrazila zadržke. Pri tem opozarja na težave pri razlikovanju med križarkami in trajekti, ki bi lahko v praksi zapletle izvajanje predvidenega davka. Predlog bo zdaj preučila Nacionalna skupščina, odločitev pa je pričakovati decembra.
Lokalni ukrepi že zaostrujejo prihod križark
Pred razpravo o nacionalni dajatvi so nekatere francoske občine že same posegle po ukrepih. Cannes je napovedal, da bo od 1. januarja prihodnjega leta prepovedal vplutje plovilom z več kot 1.000 potniki, Nica pa je število dovoljenih prihodov omejila na 65 letno, navaja Euronews. Obe mesti argumentirata, da takšni ukrepi varujejo kakovost življenja domačinov in preprečujejo prekomerne pritiske na mestno infrastrukturo.
Povečan nadzor nad križarskim sektorjem tako oblikuje nov evropski trend, v katerem se države in mesta odzivajo na okoljske in družbene učinke masovnega prihoda potnikov. V Franciji razprava poteka v podobnem duhu: medtem ko pristanišča iščejo ravnotežje med gospodarskimi koristmi in zaščito okolja, zakonodajalci nadaljujejo pogovore o tem, kako oblikovati pravičen in izvedljiv sistem obdavčitve.
Foto: Unsplash
