Francoski parlament je v torek, 27. maja 2025, sprejel pomemben zakonodajni korak k legalizaciji pomoči pri umiranju. Spodnji dom parlamenta, Narodna skupščina, je z 305 glasovi za in 199 proti potrdil predlog zakona, ki odraslim z neozdravljivimi boleznimi omogoča uporabo smrtonosnega zdravila.
Predlog, ki ga podpirajo zlasti poslanke in poslanci iz vrst centristov in levih strank, mora zdaj prestati še obravnavo v senatu, kar bi lahko trajalo več mesecev. Hkrati je bil soglasno sprejet tudi zakon o krepitvi pravice do paliativne oskrbe.
Strog nadzor nad postopkom
Predlog zakona, ki ga v Franciji pogosto imenujejo zakon o “koncu življenja” ali “pomoči pri umiranju”, določa stroge pogoje za uporabo smrtonosnega zdravila. Upravičeni so samo polnoletni posamezniki, ki so francoski državljani ali prebivalci Francije in imajo potrjeno resno ter neozdravljivo bolezen v napredni ali terminalni fazi. Postopek odobritve vključuje oceno zdravniške ekipe v 15 dneh, dvodnevno obdobje razmisleka in izvedbo v največ treh mesecih
Pacient mora trpeti neznosne in nezdravljive bolečine ter prostovoljno zahtevati smrtonosno zdravilo. Postopek zahteva odobritev zdravniške ekipe, pri čemer osebe s hudimi psihiatričnimi stanji ali nevrodegenerativnimi boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen, niso upravičene. Če bolnik fizično ne more samostojno uporabiti zdravila, mu lahko pomaga zdravnik ali medicinska sestra.
Zakonodaja, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, odraža dolgoletne javne razprave in naraščajočo podporo legalizaciji pomoči pri umiranju. Po poročanju časnika The Guardian javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Francozov podpira tovrstne možnosti za konec življenja, kar potrjuje tudi poročilo iz leta 2023. Macron je na družbenem omrežju X izpostavil, da je glasovanje “pomemben korak” k bratstvu in spoštovanju različnih občutljivosti.
Nasprotovanja in pomisleki
Kljub široki javni podpori, ki po nekaterih anketah presega 90 odstotkov, predlog zakona naleti na odpor, zlasti med konservativnimi poslanci in verskimi voditelji. Konferenca verskih voditeljev Francije (CRCF), ki zastopa katoliške, pravoslavne, protestantske, judovske, muslimanske in budistične skupnosti, je zakon označila za “antropološki prelom” in opozorila na tveganja pritiskov na starejše in osebe z invalidnostmi.
Kritiki, vključno z nekaterimi zdravstvenimi delavci, menijo, da bi morala Francija najprej zagotoviti boljši dostop do paliativne oskrbe, preden se loti legalizacije pomoči pri umiranju. Zdravstveni delavci lahko sicer zavrnejo sodelovanje zaradi ugovora vesti, vendar je oviranje pravice do pomoči pri umiranju kaznivo z do dvema letoma zapora in 30.000 evri globe.
Poslanec iz vrst republikancev Patrick Hetzel je poudaril, da je razprava o evtanaziji brez ustrezne paliativne oskrbe “iluzorna in nevarna”. Kljub temu so vse parlamentarne skupine omogočile svobodno glasovanje, kar je omogočilo izražanje osebnih prepričanj poslancev.
Dolg zakonodajni proces
Pot do dokončne uveljavitve zakona bo dolga in zapletena. Po glasovanju v Narodni skupščini se predlog seli v senat, kjer pričakujejo nadaljnje razprave in morebitne spremembe. Končno odločitev bo imela Narodna skupščina, ki ima prednost pred senatom.
Aktivisti iz Združenja za pravico do dostojanstvene smrti (ADMD), so kritizirali dolgotrajnost postopka, ki po njihovem mnenju otežuje življenje bolnikom, ki čakajo na možnosti za konec življenja. Mnogi Francozi so doslej potovali v sosednje države, kot so Švica, Belgija ali Nizozemska, kjer je medicinsko asistirana smrt že dovoljena, kar pogosto zahteva visoke stroške.
Po poročanju spletnega portala Politico Francija s tem korakom sledi drugim evropskim državam, kot so Avstrija, Belgija in Španija, ki so že legalizirale različne oblike pomoči pri umiranju. Vzporedno sprejeti zakon o paliativni oskrbi, ki predvideva 1,1 milijarde evrov naložb do leta 2034, pa obljublja izboljšanje oskrbe za paciente z resnimi boleznimi.
Ana Koren
Foto: Pixabay/jackmac34
