Administracija predsednika Donalda Trumpa je državam po svetu poslala osnutek pisma, v katerem jih poziva, naj do srede, 4. junija 2025, predložijo svoje najboljše ponudbe v okviru trgovinskih pogajanj. Pismo, ki izhaja iz urada trgovinskega predstavnika ZDA (USTR), razkriva nujnost, s katero želi administracija zaključiti pogovore pred samoiniciativno določenim rokom, ki se izteče čez pet tednov, 8. julija.
Osnutek pisma, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkriva, da ZDA od držav pričakujejo jasne in konkretne predloge na ključnih področjih. Med drugim so države pozvane, naj predložijo ponudbe glede carin in kvot za nakup ameriških industrijskih in kmetijskih izdelkov ter načrte za odpravo netarifnih ovir.
Pismo prav tako omenja pričakovanja glede zavez o digitalni trgovini in gospodarski varnosti, pa tudi specifične zaveze posameznih držav. Po prejemu predlogov nameravajo ZDA v nekaj dneh oceniti ponudbe in predlagati “možno območje dogovora”, ki bi lahko vključevalo recipročne carinske stopnje.
Ni povsem jasno, katere države bodo pismo prejele, a je namenjeno tistim, s katerimi že potekajo aktivna pogajanja, vključno s sestanki in izmenjavo dokumentov. Washington je v zadnjih mesecih vodil pogovore z Evropsko unijo, Japonsko, Vietnamom in Indijo, med drugim. Uradnik USTR je za Reuters potrdil, da trgovinska pogajanja potekajo hitro in da so v interesu vseh strani.
Carinska politika kot del strategije “Amerika na prvem mestu”
Trgovinska politika predsednika Trumpa je osrednji del njegove agende “Amerika na prvem mestu”, s katero želi preoblikovati trgovinske odnose ZDA, zmanjšati trgovinske primanjkljaje in zaščititi domače industrije.
Administracija je 9. aprila za 90 dni, do 8. julija, prekinila uvedbo carin, potem ko so delniški, obveznični in valutni trgi burno reagirali na obsežen značaj teh ukrepov.
Republikanski zakonodajalci prav tako podpirajo carine, saj pričakujejo, da bodo povečale zvezne prihodke in s tem pomagale pokriti stroške zakonodaje o davčnih olajšavah, ki je trenutno v obravnavi v kongresu.
Poteze v zvezi s carinami so v preteklih mesecih povzročile precejšnjo nestanovitnost na trgih. Maja so ameriške delnice dosegle največji mesečni porast od novembra 2023, a so pred tem globalni indeksi doživeli občuten padec zaradi zaporednih napovedi carin v februarju, marcu in zgodnjem aprilu.
Pravna negotovost in vztrajanje pri carinah
Medtem je pravna podlaga za uvedbo najobsežnejših carin deležna vse večjih vprašanj. Prejšnjo sredo je Mednarodno trgovinsko sodišče razsodilo, da je predsednik Trump prekoračil svoja pooblastila z uporabo Zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih v času izrednih razmer (IEEPA) za uvedbo carin “Dan osvoboditve” in prejšnjih carin na blago iz Kanade, Mehike in Kitajske, povezanih z obtožbami o olajševanju vnosa fentanila v ZDA.
Že manj kot 24 ur kasneje je pritožbeno sodišče to odločitev začasno zadržalo, kar pomeni, da carine za zdaj ostajajo v veljavi, dokler se primer ne razreši.
Osnutek pisma državam poudarja, naj ne pričakujejo, da bodo carine umaknjene, če sodišče dokončno razsodi proti uporabi IEEPA. “Ne glede na potekajoče sodne postopke v zvezi z recipročnimi carinskimi ukrepi predsednika v ameriških sodiščih, namerava predsednik nadaljevati ta carinski program z drugimi trdnimi pravnimi pooblastili, če bo to potrebno, zato je pomembno, da nadaljujemo pogovore o teh zadevah,” navaja osnutek.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
