Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA s 1. avgustom uvedle 35-odstotne carine na kanadski uvoz, ob tem pa napovedal širitev carinske politike tudi na druge trgovinske partnerice, vključno z Evropsko unijo. Braziliji je Trump določil celo 50-odstotne carine, kar predstavlja najvišjo tarifno stopnjo doslej v aktualnem trgovinskem zaostrovanju.
V objavi na platformi Truth Social je Trump razkril vsebino pisma, ki ga je naslovil na kanadskega premierja Marka Carneyja. V njem je zapisal, da bodo nove carine uvedene zaradi kanadskih povračilnih ukrepov in slabšanja medsebojnih odnosov. Dodal je, da bodo stopnje carin v prihodnje prilagojene glede na vedenje in sodelovanje kanadske vlade.
“Kanada se ni odločila za sodelovanje, temveč za uvedbo lastnih tarif. Kot odgovor bodo ZDA uvedle 35-odstotne carine na kanadske izdelke,” je zapisano v objavljenem pismu. Trump je dodal, da bodo tarife lahko povišane ali znižane, odvisno od nadaljnjega odnosa med državama.
Poleg Kanade se ZDA z novimi ukrepi osredotočajo tudi na druge trgovinske partnerice. Za številne azijske države, med njimi tudi zaveznice, kot sta Japonska in Južna Koreja, je bila že pred dnevi uvedena tarifa v višini 25 odstotkov, nekatere države jugovzhodne Azije pa se soočajo s stopnjami do 40 odstotkov.
Najvišji skok tarif je doletel Brazilijo. Trump je napovedal 50-odstotne carine na brazilske izdelke, kot odziv na notranjepolitična dogajanja v tej državi. Kot razlog je navedel obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki naj bi sodeloval v poskusu spodkopavanja demokratičnega procesa.
EU naslednja tarčna točka
V večerni izjavi za televizijsko mrežo NBC je Trump napovedal, da bo podobno pismo kot Kanadi kmalu poslal tudi Evropski uniji. Evropska komisija je sicer pred dnevi sporočila, da si prizadeva doseči trgovinski dogovor z ZDA pred 1. avgustom, in da ne pričakuje uradnega pisma o tarifah.
Ameriški predsednik je že aprila letos uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz skoraj vseh držav, Evropski uniji pa posebej določil 20-odstotne stopnje. Sprva napovedane povračilne carine je kasneje začasno ustavil in določil 90-dnevni rok za pogajanja. Ta rok se je iztekel 9. julija, zdaj pa je bil podaljšan do 1. avgusta.
Trump je maja že grozil z 50-odstotnimi carinami na evropske izdelke, a napoved takrat ni bila uresničena. V zadnjem tednu pa se je dinamika ponovno zaostrila. Po navedbah iz Bele hiše bo ameriški predsednik v prihodnjih dneh poslal pisma še ostalim ključnim trgovinskim partnerjem, v katerih bo opredeljena nova struktura tarif in možnost dodatnih ukrepov, če bi te države uvedle protiukrepe.
Trumpova administracija nadaljuje z napovedano spremembo trgovinske politike, ki temelji na dvostranskih pogajanjih in pritisnih mehanizmih. S poslanimi pismi poskuša ameriški predsednik doseči nove dogovore pod pogoji, ki naj bi po njegovih navedbah »obnovili pravičnost v globalni trgovini«.
Gospodarska diplomacija med ZDA in EU tako vstopa v odločilno fazo, pri čemer je jasno, da bo 1. avgust ključen datum za usodo številnih trgovinskih razmerij. Bruselj medtem še naprej upa na dogovor in opozarja, da bi zaostritev odnosov lahko imela dolgoročne negativne posledice za obe strani.
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
