ZDA so v zadnjih dneh izvedle dve ločeni pomorski operaciji, v katerih so prevzele nadzor nad tankerjema za prevoz nafte, povezanima z Venezuelo. Po navedbah ameriških oblasti sta bili ladji zadržani v mednarodnih vodah severnega Atlantika in na območju Karibov zaradi domnevnih kršitev ameriškega sankcijskega režima.
Ameriško evropsko poveljstvo je sporočilo, da je bila v severnem Atlantiku zasežena trgovska ladja Bella 1. Po navedbah vojske je bila ladja že več tednov pod nadzorom, potem ko se je skušala izogniti nadzoru nad plovili, ki jih ZDA uvrščajo med sankcionirane zaradi prevoza nafte iz Venezuele.
Vzporedno z operacijo v severnem Atlantiku so ameriške sile v Karibskem morju prevzele nadzor še nad tankerjem Sophia. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je ob tem sporočila, da sta bili obe ladji bodisi nazadnje zasidrani v Venezueli bodisi na poti proti tej državi. Po njenih navedbah je šlo za usklajeni operaciji, ki sta potekali v kratkem časovnem razmiku.
Ameriški vojaški uradnik je potrdil, da je bila Bella 1 po prevzemu nadzora izročena organom pregona. Zaradi občutljivosti operacij je govoril pod pogojem anonimnosti.
Povezave z že uvedenimi sankcijami
ZDA so tanker Bella 1 sankcionirale že leta 2024. Po navedbah ameriških oblasti naj bi bil vpleten v prevoz tovora za podjetje, povezano z libanonsko militantno skupino Hezbolah, ki jo podpira Iran. Ameriška obalna straža je decembra v Karibih skušala izvesti vkrcanje, ko je ladja plula proti Venezueli, vendar je posadka to zavrnila in se usmerila proti Atlantiku.
V tem obdobju je bila ladja preimenovana v Marinero, po podatkih pomorskih baz pa je bila formalno zastavljena Rusiji. Ameriški uradniki so potrdili tudi, da je posadka na trup plovila naslikala rusko zastavo.
Gibanje ladje in vojaški nadzor
Podatki odprtokodnih sistemov za sledenje ladjam so v sredo pokazali, da se je plovilo nahajalo med Škotsko in Islandijo ter nadaljevalo pot proti severu. Ameriški predstavniki so potrdili, da je bila ladja v času zasega v severnem Atlantiku.
V dneh pred operacijo so območje preletavala ameriška vojaška letala, v istem zračnem prostoru pa so opazili tudi nadzorno letalo britanskih kraljevih zračnih sil. Ameriško evropsko poveljstvo je sporočilo, da je ladja ameriške obalne straže Munro sledila tankerju na podlagi naloga, ki ga je izdalo zvezno sodišče ZDA.
Odziv Moskve
Rusko zunanje ministrstvo je že pred zasegom izrazilo zaskrbljenost zaradi, kot so zapisali, nenavadnih razmer okoli tankerja Marinera. V izjavi, objavljeni prek državne tiskovne agencije Tass, so navedli, da ameriška obalna straža več dni sledi ladji, čeprav se ta nahaja več tisoč kilometrov od ameriške obale.
Po izvedeni operaciji je rusko ministrstvo za promet sporočilo, da je izgubilo stik z ladjo. Ob tem je obsodilo ameriško ravnanje in poudarilo, da v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 nobena država nima pravice uporabiti sile proti plovilom, ki so zakonito registrirana v drugi jurisdikciji. ZDA konvencije niso ratificirale.
Ameriško vojaško poveljstvo je pojasnilo, da je bil zaseg izveden v skladu z izvršilno razglasitvijo predsednika Donalda Trumpa, ki omogoča ukrepanje proti sankcioniranim plovilom, za katera ZDA menijo, da ogrožajo varnost in stabilnost zahodne poloble.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedavnem intervjuju poudaril, da bo Washington nadaljeval s takšnimi ukrepi. Dejal je, da ZDA uveljavljajo sankcijsko zakonodajo prek sodnih nalogov in da se bodo zasegi plovil, povezanih z nezakonitim trgovanjem z nafto, nadaljevali tudi v prihodnje.
