Kolesarska infrastruktura v Ljubljani, Kopru, Kranju, Velenju in Novem mestu ima številne problematične oziroma nevarne točke, je pokazala analiza Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Na skupaj ocenjenih 75 kilometrov kolesarskih poti je 17,5 odstotka izredno nevarnih odsekov, popolnoma varnih pa le 11 odstotkov.
Kot poroča STA, je AMZS analizo izvedla v sodelovanju s španskim podjetjem Factual in s pomočjo digitalnega orodja Lane Patrol. Projekt je bil izbran na letošnjem razpisu Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA).
Analiza na podlagi skoraj 6000 fotografij
Meritve so izvedli na terenu, pri čemer so s kolesom in mobilno aplikacijo na približno vsakih deset metrov zajeli geolocirane fotografije kolesarskih površin. Skupno so zbrali skoraj 6000 fotografij in analizirali po 15 kilometrov trase v vsakem od petih mest.
Na podlagi teh podatkov so ocenjevali štiri vrste konfliktov: z motornimi vozili, z drugimi kolesarji, s pešci ter tveganja, ki izhajajo iz same cestne površine, je pojasnil strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS Klemen Filipič.
Večina odsekov srednje ali visoko nevarnih
Največji delež kolesarskih površin je bil ocenjen kot srednje nevaren (37 odstotkov) ali bolj nevaren (34 odstotkov). Kar 17,5 odstotka odsekov je bilo označenih kot izredno nevarnih, medtem ko jih je le 11 odstotkov dobilo oceno najmanjše nevarnosti.
Kot je pojasnil predstavnik podjetja Factual Jose Guttierez, so najbolj problematični odseki tisti, kjer kolesarske poti niso ločene od cestišča ali kjer ni ustrezno omejena hitrost avtomobilov, kljub velikemu številu kolesarjev.
Predlogi za izboljšave, odločitev pri občinah
Na podlagi analize so pripravili tudi predloge za izboljšave. Med drugim predlagajo boljšo ločitev kolesarskih površin od cest, širitev obstoječih poti ali gradnjo novih, kjer infrastruktura manjka.
Predlagajo tudi ukrepe za umirjanje prometa, kot so talne ovire in prometni otoki, ter prilagoditev omejitev hitrosti.
„Ugotovitve s podrobnejšimi predlogi smo posredovali pristojnim uradom na mestnih občinah, kjer je bila pilotna raziskava opravljena. Ali bodo smernice upoštevali, pa je odvisno predvsem od proračunskih sredstev,“ je pojasnil vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar.
Če bo FIA zagotovila nadaljnjo podporo, bi projekt lahko razširili tudi na druga območja.
