Krožna križišča so v Sloveniji že vrsto let sestavni del prometne infrastrukture, vendar pri številnih voznikih še vedno povzročajo negotovost, zlasti kadar gre za večpasovna ali tako imenovana turbo krožišča. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so prav takšna krožišča z vidika prometne varnosti pogosto učinkovitejša od klasičnih večpasovnih.
Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) izpostavljajo, da imajo kanalizirana oziroma turbo krožišča bistveno manj potencialnih konfliktnih točk kot klasična večpasovna krožišča. „Kanalizirana krožišča imajo v primerjavi s klasičnimi večpasovnimi krožišči bistveno manj točk možnega trčenja,“ navajajo.
Kot pojasnjujejo, so pri klasičnih krožiščih z dvopasovnimi izvozi pogostejše situacije, v katerih lahko pride do nevarnih srečanj vozil. „Pri klasičnih krožiščih z dvopasovnimi izvozi so konfliktne situacije pogoste, mrtvi koti pri menjavi pasov pa veliki,“ opozarjajo.
Pri turbo krožiščih je ključna pravilna razvrstitev vozila še pred vstopom v križišče. Struktura takšnega krožišča namreč voznika vodi po vnaprej določeni poti.
Na AMZS poudarjajo, da v takšnem krožišču praviloma ni menjave prometnih pasov. „Voznik se na izbranem pasu preprosto pelje do izvoza, ki ga je izbral že pred vstopom v križišče,“ pojasnjujejo.
Posebnost kanaliziranih krožišč je tudi ta, da napake pri izbiri pasu ni mogoče popraviti z dodatnim krogom, kot je to mogoče pri klasičnih krožiščih. „Bistvena razlika med klasičnim in kanaliziranim krožiščem je v tem, da v slednjem ne moremo narediti celega kroga,“ izpostavljajo.
Najpogostejša napaka pri večpasovnih krožiščih
Strokovnjaki opozarjajo tudi na pogosto napako, ki jo vozniki naredijo pri vožnji skozi večpasovna krožišča. Mnogi iz krožišča zapeljejo neposredno z notranjega voznega pasu, kar lahko poveča tveganje za prometno nesrečo.
Pravilno ravnanje je, da se voznik pred izvozom pravočasno razvrsti na zunanji pas in nato zapusti krožišče. Pri tem je pomembna tudi uporaba smernikov, saj s tem druge udeležence v prometu pravočasno opozori na svojo namero.
Vaja in dodatno usposabljanje
Pri vožnji skozi zahtevnejša krožišča lahko voznikom pomaga tudi dodatna praksa. „Če koga skrbi vožnja skozi turbo krožišče, priporočamo, da jo prvič opravi takrat, ko je promet manj gost,“ poudarja učitelj vožnje v AMZS Šoli vožnje Dejan Letnar.
Na AMZS izpostavljajo, da se lahko vozniki za dodatno samozavest v prometu odločijo tudi za kondicijsko vožnjo z učiteljem vožnje. „Promet se spreminja, infrastruktura se razvija, dober voznik pa je tisti, ki svoje znanje redno nadgrajuje,“ poudarjajo.
Ob tem dodajajo, da so turbo krožišča zasnovana tako, da promet vodijo bolj pregledno in predvidljivo, kar zmanjšuje možnosti za napake in prometne nesreče. Znanje pravilne vožnje in mirna presoja voznika pa ostajata ključna za varno udeležbo v prometu.
