Prvič po več kot 50 letih se ljudje znova odpravljajo na pot proti Luni. Nasa namreč pripravlja izstrelitev misije Artemis II, ki bo štiri astronavte ponesla na oblet Lune in jih nato z izjemno hitrostjo vrnila nazaj na Zemljo. Čeprav pristanka na Lunini površini še ne bo, gre za ključen korak v ameriškem programu ponovne človeške prisotnosti zunaj nizke Zemljine orbite.
Izstrelitev je trenutno predvidena za 6. februar. Astronavti bodo leteli z vesoljskim plovilom Orion, ki ga bo v vesolje ponesla nova težka raketa Space Launch System. Gre za prvo misijo s posadko v okviru programa Artemis in prvič po letu 1972, da bodo ljudje potovali v bližino Lune.
Artemis II je nadaljevanje testne misije Artemis I, ki je konec leta 2022 brez posadke uspešno obkrožila Luno. Tokrat bo v plovilu štiričlanska posadka, katere naloga bo predvsem preverjanje delovanja vseh ključnih sistemov v razmerah globokega vesolja. Med poletom bodo astronavti preizkusili sisteme za vzdrževanje življenja, navigacijo, komunikacijo in varnostne postopke, ki bodo nujni za prihodnje pristajalne misije.
Artemis II sicer ne predvideva pristanka na Luni, ima misija pomembno simbolno in strateško težo. Pošiljanje ljudi onkraj nizke Zemljine orbite zahteva zanesljivo tehnologijo, dolgoročno financiranje in stabilno politično podporo. Prav misije s posadko so tiste, ki po mnenju strokovnjakov najbolj jasno pokažejo resnost dolgoročnih načrtov in dajejo zaupanje tudi mednarodnim partnerjem ter zasebnim podjetjem.
Posadko bodo sestavljali trije ameriški astronavti in en kanadski predstavnik, kar dodatno poudarja mednarodno razsežnost programa Artemis. Kanada je ena izmed več kot 60 držav, ki sodelujejo v okviru sporazumov Artemis, s katerimi Nasa gradi široko koalicijo partnerjev za prihodnje lunarne in kasneje tudi medplanetarne misije.
Med desetdnevnim poletom bodo astronavti opravili vrsto tehničnih in operativnih preizkusov. Posebna pozornost bo namenjena delovanju Orionovega življenjskega sistema, vključno z oskrbo z zrakom, vodo in nadzorom temperature. To bo tudi prvič, da bo posadka v globokem vesolju uporabljala sodobno sanitarno opremo, zasnovano posebej za dolgotrajne polete.
Plovilo Orion se pri pogonu, oskrbi in nadzoru razmer v veliki meri zanaša na evropski servisni modul, ki zagotavlja električno energijo, kisik, vodo in stabilno orientacijo v vesolju. Evropski prispevek je eden ključnih elementov sodelovanja med ZDA in Evropo v okviru programa Artemis.
Ob vrnitvi na Zemljo bo posadka dosegla hitrost približno 40.000 kilometrov na uro, kar bo pomenilo najhitrejši vstop ljudi v Zemljino atmosfero doslej. Prav ta faza misije velja za enega tehnično najzahtevnejših delov celotnega poleta.
Uspeh Artemis II bi odprl pot naslednji fazi programa. Artemis III je načrtovan kot misija, ki naj bi ljudi znova popeljala na Lunino površje, dolgoročni cilj pa ostaja vzpostavitev stalne človeške prisotnosti na Luni in v njeni orbiti, vključno z gradnjo lunarne postaje Lunar Gateway.
Nasa Artemis II vidi kot ključno prelomnico: dokaz, da so nove rakete, plovila in podporni sistemi pripravljeni za naslednje korake človeškega raziskovanja vesolja.
