Azijske borze so v ponedeljek beležile rast, medtem ko je ameriški dolar ostal stabilen. Vlagatelji so ocenjevali prihodnje korake ameriške centralne banke, ki je prejšnji teden znižala obrestno mero in nakazala postopno sproščanje v prihodnosti. Vzporedno so na razpoloženje vplivale nove odločitve administracije predsednika Donalda Trumpa glede priseljenske politike in delovnih vizumov.
Trumpova administracija je v petek sporočila, da bodo podjetja morala za nove vizume H-1B na leto plačevati sto tisoč dolarjev. Ta ukrep je ocenjen kot udarec za tehnološki sektor, ki je močno odvisen od usposobljenih delavcev iz Indije in Kitajske.
Indijski sektor informacijske tehnologije, katerega vrednost znaša približno 283 milijard dolarjev in več kot polovico prihodkov ustvari na ameriškem trgu, bi lahko občutil negativne posledice. Trump je že prejšnji mesec podvojil carine na indijski uvoz na 50 odstotkov, kar je povezano z nakupi ruske nafte v New Delhiju.
Na delniških trgih je bil indeks MSCI za azijsko-pacifiške delnice zunaj Japonske višji za 0,09 odstotka, medtem ko se je tokijski Nikkei po petkovem padcu okrepil za eno odstotno točko, poroča Reuters. Terminske pogodbe na S&P 500 so se v zgodnjem trgovanju znižale za 0,1 odstotka.
Analitiki pričakujejo, da bo osnovni cenovni indeks PCE, ki je ključen kazalnik inflacije za ameriško centralno banko, avgusta zabeležil 0,2-odstotno mesečno rast, kar bi letno stopnjo ohranilo pri 2,9 odstotka. To je nekoliko nad aprilsko najnižjo vrednostjo 2,6 odstotka, je ocenil tržni analitik pri družbi IG Tony Sycamore. Trgi do konca leta predvidevajo približno 44 bazičnih točk dodatnega sproščanja.
Dolar se je ob tem ohranil na krepitveni poti. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi s košarico šestih glavnih valut, je dosegel 97,716. Japonski jen je oslabel na 148,20 za ameriški dolar, potem ko je banka Japonske obdržala kratkoročne obrestne mere pri 0,5 odstotka. Dva člana upravnega odbora, Hajime Takata in Naoki Tamura, sta sicer neuspešno predlagala dvig na 0,75 odstotka, kar trgi razumejo kot signal morebitnih prihodnjih zaostritev.
Na energetskih trgih so se cene nafte v zgodnjem trgovanju zvišale. Sod surove nafte Brent se je podražil za 0,3 odstotka na 66,89 dolarja, medtem ko je ameriška nafta WTI dosegla 62,9 dolarja, kar pomeni rast za 0,35 odstotka.
Cena zlata se je povečala za 0,24 odstotka na 3.692,79 dolarja za unčo, kar ostaja tik pod rekordnimi ravnmi iz prejšnjega tedna.
Foto: Pixabay
