Svetovni finančni trgi so se na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu odzvali izredno burno. V Aziji so delnice občutno izgubile vrednost, vlagatelji pa so začeli zapuščati bolj tvegane naložbe zaradi bojazni, da bi lahko vojna v regiji povzročila nov energetski šok.
Največji pretres je doživel južnokorejski trg. Indeks KOSPI je zdrsnil za več kot 11 odstotkov, kar je sprožilo avtomatski mehanizem začasne prekinitve trgovanja. V dveh dneh je skupna izguba dosegla približno 17 odstotkov, kar pomeni najhujši padec od finančne krize leta 2009.
Pod pritiskom je bila tudi južnokorejska valuta. Won je padel na najnižjo raven v zadnjih 17 letih.
Negativno razpoloženje se je hitro razširilo po regiji. Japonski indeks Nikkei je izgubil približno 4,3 odstotka, tajvanski delniški trg pa okoli 3,6 odstotka. V ospredju prodajnega pritiska so bili predvsem proizvajalci polprevodnikov, katerih delnice so bile v zadnjih mesecih med najbolj priljubljenimi naložbami.
Po poročanju Reutersa vlagatelji zapirajo dobičkonosne pozicije in zmanjšujejo izpostavljenost tveganju, saj se bojijo, da bi lahko rast cen energije ponovno pospešila inflacijo in odložila znižanje obrestnih mer.
Energetski šok kot glavni strah trgov
V ozadju pretresov je predvsem skrb zaradi motenj v dobavi energije. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se v tem tednu zvišale za več kot 13 odstotkov in dosegle okoli 82 dolarjev za sod.
Cene so sicer nekoliko zdrsnile z najvišjih ravni, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost dodatnih varnostnih ukrepov za zaščito pomorskega prometa v Perzijskem zalivu. Washington je med drugim napovedal zavarovalna jamstva za ladje, ameriška mornarica pa bi lahko po potrebi spremljala tankerje skozi Hormuško ožino.
Vojna med ameriško-izraelskimi silami in Iranom se medtem nadaljuje že četrti dan. V zadnjih napadih so bile tarča iranske rakete in brezpilotna letala, ki so zadela tudi rafinerije v Perzijskem zalivu ter ameriška diplomatska predstavništva v Savdski Arabiji in Kuvajtu.
Val negotovosti se širi na svetovne trge
Napetosti se odražajo tudi na drugih finančnih trgih. Terminske pogodbe na ameriški indeks S&P 500 so se znižale za približno 0,6 odstotka, evropske terminske pogodbe pa so po začetni rasti zdrsnile nekoliko pod izhodiščno raven.
Ameriški borzni indeksi so sicer že v torek zmanjšali večje izgube, vendar je indeks S&P 500 trgovanje končal z okoli 0,8-odstotnim padcem, saj vlagatelje skrbi možnost dolgotrajno višjih cen nafte.
Tudi valutni in surovinski trgi kažejo povečano negotovost. Evro je vztrajal pri približno 1,16 dolarja, medtem ko vlagatelji pričakujejo, da bi lahko višji stroški energije močno obremenili evropsko gospodarstvo.
Referenčne evropske cene zemeljskega plina so v dveh dneh poskočile za približno 65 odstotkov. Na drugi strani je zlato, ki je letos veljalo za eno najbolj donosnih varnih naložb, čez noč izgubilo približno 4,5 odstotka vrednosti.
Pritisk je občutil tudi avstralski dolar, ki je zdrsnil pod mejo 70 ameriških centov, saj vlagatelji v razmerah povečane negotovosti zmanjšujejo izpostavljenost tveganim valutam.
