Slovenski bančni sistem ostaja odporen na šoke in dobro kapitaliziran, vendar se tveganja za prihodnje obdobje povečujejo, opozarja Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti. Ključni dejavniki tveganja izhajajo iz geopolitičnih napetosti, vojne na Bližnjem vzhodu ter rasti cen energentov, ki se vse bolj prenašajo v realno gospodarstvo.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da so tveganja trenutno še zmerna, vendar z neugodnimi obeti. “Morebitna nadaljnja zaostritev razmer bi lahko precej poslabšala finančni položaj podjetij in gospodinjstev, kar bi se z zamikom odrazilo v povečanem kreditnem tveganju,” poudarjajo.
Geopolitični pritiski in energenti
Negotovosti v mednarodnem okolju se po oceni centralne banke krepijo, pri čemer izstopajo trgovinske napetosti in vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu. Posledice se kažejo predvsem v rasti cen energentov in motnjah v dobavnih verigah, kar povečuje stroške poslovanja podjetij in pritiske na gospodinjstva.
Makrofinančna tveganja zato ostajajo povišana. Banka Slovenije opozarja, da bi nadaljnje zaostrovanje razmer lahko vodilo v dodatno poslabšanje finančnega položaja podjetij, zlasti v energetsko intenzivnih dejavnostih, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu.
Kreditno tveganje z naraščajočo tendenco
Kreditno tveganje za zdaj ostaja zmerno, vendar njegova tendenca narašča. Poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja v preteklem letu je bilo omejeno na posamezne družbe iz predelovalnih dejavnosti in ni pomenilo širšega sistemskega tveganja.
Kljub temu Banka Slovenije opozarja, da se razmere zaostrujejo. “Banke pričakujejo tudi slabšanje kakovosti izpostavljenosti prebivalstvu,” navajajo, pri čemer izpostavljajo vpliv negotovih gospodarskih razmer in rastočih stroškov.
Povečano število stečajev v preteklem letu sicer ni imelo večjega vpliva na banke, saj je bila njihova izpostavljenost do teh podjetij razmeroma majhna.
Nepremičninski trg pod pritiskom
Tveganja, povezana z nepremičninskim trgom, ostajajo zmerna, a se povečujejo. Cene nepremičnin še naprej rastejo, ob tem pa se povečuje tudi njihova precenjenost.
Ponudba stanovanjskih nepremičnin še vedno zaostaja za povpraševanjem. Slednje pa skupaj z razmeroma ugodnimi pogoji financiranja ohranja pritisk na rast cen. Banka Slovenije opozarja, da bi se ob dodatnih šokih, kot so dražji energenti ali višji stroški gradbenega materiala, tveganja lahko še okrepila.
Obrestno in kibernetsko tveganje
Obrestno tveganje ostaja zmerno, vendar z naraščajočo tendenco. Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer se je povečala, kar pomeni večjo občutljivost bank na spremembe obrestnih mer. K temu prispevata predvsem večji delež fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil ter povečane naložbe v dolžniške vrednostne papirje.
Povišano ostaja tudi kibernetsko tveganje, čeprav banke v letu 2025 in začetku leta 2026 niso zaznale večjih incidentov, ki bi povzročili materialno škodo.
Stabilni viri financiranja in dobičkonosnost
Tveganje financiranja ostaja zmerno in stabilno. Vloge gospodinjstev in podjetij so se v letu 2025 dodatno okrepile in ostajajo najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank.
Kapitalska in likvidnostna odpornost bank ostajata visoki, podprti z dobrimi količniki solventnosti in nadpovprečno dobičkonosnostjo. Banke po ustalitvi denarne politike ohranjajo tudi razmeroma visoko neto obrestno maržo.
Dohodkovno tveganje ostaja nizko, čeprav Banka Slovenije opozarja, da bi lahko dolgotrajne geopolitične negotovosti vplivale na povpraševanje po posojilih in prihodke bank.
Podnebna tveganja in vloga politike
Podnebna tveganja ostajajo na zmerni ravni, s stabilnimi obeti. V Banki Slovenije ob tem poudarjajo, da ostaja ključna preventivna naravnanost makrobonitetne politike.
“Ključno je, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki,” izpostavljajo.
Cilj teh ukrepov je omejiti kopičenje tveganj ter preprečiti njihov prenos v bančni sistem in naprej v realno gospodarstvo.
