Evropsko gospodarstvo ostaja pod pritiskom kljub nedavnemu premirju med Združenimi državami in Iranom. Po ocenah evropskega komisarja za gospodarstvo Valdisa Dombrovskisa obstaja resno tveganje, da bi se EU znašla v obdobju nizke rasti ob hkratno visoki inflaciji.
Dombrovskis je v nagovoru Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta opozoril, da premirje sicer pomeni začasno umiritev razmer, vendar dolgoročna negotovost ostaja visoka. „Evropsko gospodarstvo je še vedno izpostavljeno nevarnosti stagflacijskega šoka,“ je dejal.
Tveganja za rast in inflacijo
Po njegovih ocenah bi lahko že omejene motnje v oskrbi zaradi konflikta zmanjšale gospodarsko rast EU za približno 0,4 odstotne točke, inflacijo pa zvišale za 1 odstotno točko.
Če bi se razmere dodatno zaostrile, bi bil učinek še izrazitejši. V tem primeru bi lahko rast upadla za 0,6 odstotne točke, inflacija pa bi se povečala za okoli 1,5 odstotne točke v letih 2026 in 2027.
Takšen scenarij bi evropsko gospodarstvo potisnil blizu stagnacije, hkrati pa bi inflacija presegla ciljno raven 2 odstotkov, ki jo zasleduje Evropska centralna banka.
Po zadnjih napovedih iz Bruslja naj bi EU v letu 2026 dosegla 1,4-odstotno rast, leto kasneje pa zgolj še okoli 0,1 odstotka, ob inflaciji nekaj nad 2 odstotkoma.
Trgi ostajajo občutljivi
Negotovost se že odraža na finančnih trgih. Cene nafte so se po premirju sicer umirile, a ostajajo visoke. Referenčna cena nafte Brent se giblje okoli 98 dolarjev za sod, kar je manj kot približno 110 dolarjev pred sklenitvijo premirja, vendar še vedno občutno nad ravnmi pred izbruhom konflikta.
Ob tem evropske delnice beležijo padce, saj vlagatelji dvomijo v stabilnost dogovora.
Premirje
Dodatno negotovost povzroča širjenje konflikta v regiji. Izrael nadaljuje vojaške operacije v Libanonu, pri čemer Washington in Tel Aviv vztrajata, da Libanon ni del premirja z Iranom. Teheran takšno razlago zavrača in opozarja na možnost umika iz dogovora.
Evropska diplomacija ob tem poziva k razširitvi premirja. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je poudarila, da bi bilo treba dogovor razširiti tudi na Libanon.
Napetosti dodatno stopnjujejo izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ameriške sile na Bližnjem vzhodu ostale, dokler ne bo dosežen širši in trajnejši dogovor z Iranom.
