Po obsežnem izpadu električne energije v jugozahodnem delu Berlina se pouk po božično-novoletnih počitnicah za več tisoč otrok jutri še ne bo začel. V okrožju Steglitz-Zehlendorf je za zdaj zaprtih več kot dvanajst izobraževalnih ustanov, med njimi osnovne, srednje in poklicne šole ter vrtci. Razlogi za zaprtje so po navedbah mestnih oblasti povezani z varnostjo in osnovnimi pogoji za delo.
Berlinski senat je sporočil, da v prizadetih objektih še ni mogoče zagotoviti stabilne oskrbe z električno energijo, kar onemogoča normalno izvajanje pouka in varstva. „Tem ukrepom se zaradi varnostnih razlogov ni mogoče izogniti,“ so poudarili na pristojnem ministrstvu, ob tem pa dodali, da potekajo intenzivna prizadevanja za čim hitrejšo normalizacijo razmer.
Za otroke, za katere starši ne morejo zagotoviti varstva doma, so mestne oblasti organizirale nujno varstvo na drugih lokacijah. Otroci, ki so se med izpadom začasno preselili v druga berlinska okrožja, se lahko tam vključijo v šolski ali vrtčevski sistem kot gostujoči učenci. Kljub tem ukrepom številne družine opozarjajo na logistične težave in negotovost glede trajanja zaprtja.
Po prvotnih ocenah naj bi se del šol odprl sredi tedna, vendar uradnih potrditev o točnem datumu ponovnega zagona pouka za zdaj še ni. Prizadeti so tudi vrtci, kjer zaradi izpada elektrike ni mogoče zagotoviti osnovnih higienskih in varnostnih standardov.
Požar na kablu kot sprožilec izpada
Do izpada je prišlo po požaru na kabelskem mostu čez kanal Teltow, ki je poškodoval več ključnih daljnovodov, povezanih z elektrarno Lichterfelde. Posledice so obsežne: brez elektrike je sprva ostalo približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.200 podjetij. Oskrba se sicer postopno vzpostavlja, a po navedbah operaterjev sanacija še ni zaključena.
Berlinska senatorka za notranje zadeve je potrdila, da so oblasti prejele pismo, v katerem je odgovornost za dejanje prevzela skupina levičarskih skrajnežev, ter dodala, da pristojni organi navedbe obravnavajo kot verodostojne. Preiskava poteka v sodelovanju z varnostnimi službami.
Politični odzivi in zahteve po večji zaščiti infrastrukture
Dogajanje je sprožilo odzive tudi na zvezni ravni. Predstavniki Zelenih v Bundestagu so pozvali k temu, da bi primer prevzel zvezni generalni tožilec, saj gre po njihovem mnenju za resen napad na kritično infrastrukturo. Ob tem so opozorili, da je bilo v zadnjih letih malo oprijemljivih rezultatov pri preiskovanju podobnih dejanj.
Iz poslanske skupine so hkrati pozvali zveznega notranjega ministra, naj zaščito kritične infrastrukture postavi med absolutne prednostne naloge države. Po njihovih ocenah je potreben celovit pregled sabotaž in napadov, saj obstaja utemeljen sum, da vsi primeri niso prijavljeni ali javno razkriti.
Mestne oblasti medtem poudarjajo, da ostaja njihova prva naloga zagotoviti varnost prebivalcev ter čimprejšnjo vrnitev javnega življenja, vključno z delovanjem šol in vrtcev, v normalne tirnice.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
