Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ob zaostrovanju razmer po večtedenskih protestih v državi odgovornost za nasilje pripisal zunanjim silam, predvsem Združenim državam Amerike in Izraelu. V nagovoru, ki so ga povzeli državni mediji, je dejal, da so bili nemiri organizirani od zunaj in da so povzročili obsežno škodo ter smrtne žrtve.
Po njegovih besedah je bilo v nemirih ubitih „več tisoč ljudi“, za kar je obtožil skupine, povezane z ZDA in Izraelom. „Povzročili so požige, uničevali javno lastnino in širili kaos,“ je dejal in dodal, da po njegovem mnenju ne gre za spontane proteste, temveč za organizirano delovanje.
Hamenej je ob tem izrecno omenil tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je označil za odgovornega za posledice, ki jih imajo razmere v Iranu za prebivalstvo. Po poročanju Reuters je iranski voditelj dejal, da ZDA nosijo del odgovornosti za smrtne žrtve in materialno škodo.
Neodvisne skupine za človekove pravice poročajo o visoki stopnji nasilja. Organizacija HRANA, ki spremlja razmere v Iranu, navaja, da je bilo ubitih 3.090 ljudi, med njimi 2.885 protestnikov, ter da je bilo aretiranih več kot 22.000 oseb. Teh podatkov ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Protesti so se začeli 28. decembra zaradi gospodarskih razmer in se hitro razširili v politično motivirane demonstracije, na katerih so udeleženci zahtevali konec klerikalnega sistema vladanja.
Grožnje s hudimi kaznimi za pridržane
Iranski generalni tožilec Mohammad Movahedi Azad je v preteklih dneh napovedal ostre kazni za vse, ki so bili pridržani zaradi sodelovanja v nemirih. Dejal je, da so med aretiranimi posamezniki, ki so „pomagali napadati varnostne sile in javno infrastrukturo“, ter tisti, ki so po navedbah oblasti delovali kot plačanci.
Po njegovih besedah bodo vsi obravnavani kot „moharebci“, kar v iranskem pravnem sistemu pomeni „vojna proti Bogu“ in lahko vodi v smrtno kazen. Oblasti so napovedale, da bodo postopki potekali brez prizanesljivosti.
Delna obnovitev internetnih in mobilnih storitev
Dostop do informacij je bil v času protestov močno omejen zaradi obsežnih izpadov interneta in mobilnih omrežij. Po poročanju državnih in poluradnih medijev so bile v soboto nekatere storitve delno ponovno vzpostavljene, vključno z dostopom do SMS-sporočil.
Skupina NetBlocks, ki spremlja internetno povezljivost, je sporočila, da se je povezljivost sicer rahlo povečala, vendar je ostala pri približno 2 odstotkih običajne ravni. Tudi Reuters navaja, da so bile komunikacijske omejitve eden glavnih razlogov za oteženo preverjanje razmer na terenu.
Aretacije domnevnih organizatorjev in vloga opozicije v izgnanstvu
Državni mediji poročajo o množičnih aretacijah domnevnih organizatorjev nemirov, vključno z osebami, ki naj bi bile povezane z opozicijskimi skupinami v tujini. Med pridržanimi naj bi bila tudi ženska, ki so jo oblasti označile kot eno izmed vodilnih organizatork, in naj bi delovala pod psevdonimom v imenu Reze Pahlavija, sina zadnjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
Pahlavi se je v preteklosti javno predstavil kot morebitni politični akter v primeru padca sedanjega režima in je med drugim napovedal, da bi si prizadeval za ponovno vzpostavitev odnosov med Iranom in Izraelom.
Izraelski uradniki so v zadnjih tednih javno izrazili podporo iranski opoziciji. Izraelski minister za dediščino Amichai Eliyahu je v intervjuju za vojaški radio dejal, da ima Izrael „operativce na terenu“ v Iranu, pri čemer je poudaril, da naj bi šlo za dejavnosti, usmerjene v oslabitev zmogljivosti države, ne pa neposredno v strmoglavljenje vodstva.
