Nafta je v ponedeljek prebila mejo 100 dolarjev za sod, potem ko so ZDA napovedale blokado prometa v iranska pristanišča in s tem dodatno zaostrile razmere v Hormuški ožini.
Brent se je povzpel na 102,16 dolarja za sod (+7,31 odstotka), ameriška nafta WTI pa na 104,79 dolarja (+8,51 odstotka). Gre za neposreden odziv trga na tveganje, da bi se dobava iz Perzijskega zaliva dodatno omejila po neuspešnih pogajanjih med Washingtonom in Teheranom.
Hormuška ožina ostaja ključna točka, saj skozi njo poteka približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z energijo. Vsaka motnja prometa v tem območju se hitro prelije v cene.
Rast se pozna tudi pri drugih energentih. Kurilno olje je pridobilo 8,43 odstotka, zemeljski plin pa 1,13 odstotka.
Kovine v rdečem, energenti v ospredju
Na drugi strani so kovine izgubile. Zlato se je znižalo na 4.740,97 (-0,97 odstotka), srebro za 2,79 odstotka, baker za 1,21 odstotka in platina za 0,96 odstotka.
Na tedenski ravni so sicer še v plusu: zlato +1,21 odstotka, srebro +2,01 odstotka, baker +3,79 odstotka, platina +3,40 odstotka. Na mesečni ravni pa je slika obrnjena – zlato -6,33 odstotka, srebro -8,65 odstotka.
Nafta ostaja najbolj nestanovitna. Brent je dnevno pridobil 7,35 odstotka, a je na tedenski ravni še vedno v minusu (-6,91 odstotka). WTI je dnevno zrasel za 8,54 odstotka, na mesečni ravni pa ostaja v plusu (+8,33 odstotka).
Zemeljski plin je na mesečni ravni izgubil več kot 14 odstotkov, medtem ko je kurilno olje v zadnjem mesecu še vedno v rasti (+1,59 odstotka).
Kmetijske surovine brez enotne smeri
Na širšem trgu so premiki razpršeni. Kakav je pridobil 2,66 odstotka, kava 2,18 odstotka, pšenica 1,47 odstotka.
Koruza je zrasla za 0,70 odstotka, bombaž pa padel za 0,49 odstotka.
Izstopa londonski sladkor, ki je v kratkem obdobju izgubil več kot 19 odstotkov, kar je največji premik med spremljanimi surovinami.
