Nova raziskava znanstvenikov iz Chinese Academy of Sciences je podrobneje razkrila, kako močne nevihte nad Himalajo vplivajo na spodnjo stratosfero – plast ozračja, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju globalnega podnebja.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Advances in Atmospheric Sciences, kaže, da pri tem ključno vlogo igrajo gravitacijski valovi, ki nastanejo med intenzivnimi nevihtami in globoko konvekcijo v času azijskega poletnega monsuna.
Raziskovalci opozarjajo, da vodna para v stratosferi ni nepomembna podrobnost atmosfere. Vpliva namreč na Zemljino sevalno ravnovesje, kemijske procese v ozonski plasti in širše kroženje zraka v atmosferi. Znanstveniki že dlje časa vedo, da lahko zelo močne nevihte potisnejo vlago visoko v ozračje, vendar mehanizem nad himalajsko regijo doslej ni bil dobro pojasnjen.
Gravitacijski valovi sprožijo turbulentno mešanje
Ekipa je uporabila visokoločljivostne satelitske podatke in numerične simulacije ter ugotovila, da nevihte nad južnim pobočjem Himalaje ustvarjajo gravitacijske valove, ki se širijo skozi atmosfero. Ko se ti valovi lomijo, povzročijo turbulentno mešanje med plastmi zraka.
To omogoča prenos več vodne pare in ledenih delcev v spodnjo stratosfero. Hkrati valovi povečujejo strižno silo vetra, kar spodbuja nastanek posebnih cirusnih oblakov nad nevihtnimi sistemi. Ti oblaki lahko v zgornjih plasteh atmosfere vztrajajo dlje časa.
Po besedah raziskovalcev prav ti dolgotrajni ledeni oblaki prispevajo dodatno vlago v stratosfero – v nekaterih primerih celo več kot začetni izbruh vlage ob vrhu nevihte.
»Ugotovili smo, da lahko ti dolgotrajni ledeni oblaki v stratosfero dodajo še več vodne pare kot začetna injekcija na vrh nevihte,« je pojasnil dr. Wu Xue z Inštituta za atmosfersko fiziko.
Tibetanska planota kot pomemben podnebni dejavnik
Raziskava prinaša nove vpoglede v vpliv Tibetanske planote na vlažnost zgornjih plasti ozračja. Znanstveniki so pri analizi združili podatke satelita CloudSat in podrobne simulacije, občutljive na topografijo himalajske regije.
Ekipa zdaj načrtuje dodatne raziskave z uporabo večsatelitskih in zemeljskih meritev, med drugim tudi s postaje APSOS blizu Lhase na Tibetu. Cilj je bolje razumeti procese v oblakih ter interakcije med troposfero in stratosfero, ki pomembno vplivajo na podnebne sisteme po svetu.
