Sistem daljinskega nadzora nad sončnimi elektrarnami za samooskrbo je v Sloveniji sicer še v pripravi, a že zdaj soglasja za priključitev novih naprav vključujejo obveznost vgradnje vmesnika za nadzor na daljavo. Po pojasnilih družbe Eles bodo sistem vzpostavili do konca desetletja, nadzor pa bo sistemski operater lahko prevzel le v primeru izrednih razmer.
V soglasjih za priključitev individualnih sončnih elektrarn, ki jih izdaja pristojni sistemski operater, je med pogoji navedena obveznost, da mora biti naprava opremljena z vmesnikom za oddaljeni nadzor. Ta mora omogočati, da se v primeru potrebe oddajanje delovne moči ustavi v roku petih sekund po prejetem ukazu.
Kot so po navajanju Žurnala24 pojasnili v družbi Eles, sistem daljinskega upravljanja v praksi še ni vzpostavljen, čeprav pravne podlage že obstajajo. “Sistem vodenja še ni v izdelavi. Čeprav soglasja za priključitev proizvodnih naprav že vključujejo zahteve o možnosti upravljanja oziroma omejevanja proizvodnje, pa ti mehanizmi v praksi še niso vzpostavljeni,” so zapisali. Pilotni projekt, s katerim bodo naslovili tehnične in organizacijske izzive, je predviden v strateškem obdobju med letoma 2026 in 2030.
Upravljanje v dveh režimih: redno in izredno
V običajnih obratovalnih pogojih bodo z malimi proizvajalci in napravami upravljali tako imenovani agregatorji – to so podjetja, ki povezujejo več manjših odjemalcev in proizvajalcev električne energije v enoten portfelj. Njihovo delovanje bo usmerjeno predvsem v uravnavanje proizvodnje in povpraševanja na trgu električne energije.
V primeru izrednih obratovalnih razmer pa bi lahko nadzor nad proizvodnjo iz obnovljivih virov (OVE), kamor sodijo tudi sončne elektrarne, prevzel Eles kot sistemski operater prenosnega omrežja. Gre za ukrep, ki se lahko uporabi v izrednih razmerah, ko je nujno potrebno zagotavljati stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema in preprečiti hujše posledice, denimo razpad sistema, so za Žurnal24 pojasnili na Elesu.
Nadzor ob negativnih cenah in sistemskih obremenitvah
Potrebo po takšnem nadzoru je v preteklosti že večkrat izpostavil direktor Elesa Aleksander Mervar. Med drugim je opozoril na situacije, ko pride do presežkov proizvodnje, še posebej ob sončnih dneh z nizko porabo. V takšnih primerih bi možnost hitrega izklopa naprav lahko pripomogla k večji stabilnosti sistema, hkrati pa omogočila odziv na dogajanje na trgu, denimo ob pojavu negativnih cen elektrike.
Zahteve po oddaljenem nadzoru tako ne pomenijo, da bo Eles neposredno upravljal s posameznimi elektrarnami. Glavni namen je ustvariti tehnično osnovo za primere, ko bi bilo to iz sistemskih razlogov nujno potrebno.
Kot dodajajo v Elesu, bo sistem nadzora razvit tako, da bodo vsi vpleteni akterji – od agregatorjev do končnih proizvajalcev – ustrezno vključeni v procese upravljanja. S tem naj bi dosegli boljšo integracijo obnovljivih virov v elektroenergetski sistem ter večjo odpornost na nenadne spremembe v proizvodnji in porabi.
Foto: Freepik
