V družbi ELES so se odzvali na navedbe Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike (SDOŠE) in jih označili za zavajajoče ter neresnične. Kot so poudarili, trditve, da so bili v času energetske krize „zmagovalci razmer trgovci z električno energijo“, temeljijo na napačnem razumevanju delovanja trga, cenovnih mehanizmov in vloge državnih subvencij.
V ELES so pojasnili, da proizvodna podjetja večji del načrtovane proizvodnje prodajo vnaprej na terminskih trgih, pogosto tudi do 3 leta pred dobavo, s čimer zmanjšujejo cenovna tveganja. „V praksi to pomeni, da je bil velik del proizvodnje za leto 2022 prodan že v letih 2020 in 2021, morda celo v letu 2019,“ so navedli in dodali, da je bila večina domače proizvodnje prodana po pogodbenih cenah, ki so bile bistveno nižje od cen v času energetske krize, zato visokih prihodkov ni bilo mogoče ustvariti.
Po pojasnilih družbe proizvodnje električne energije ni mogoče poljubno povečevati, saj je omejena z razpoložljivostjo naprav in primarnih virov, v primeru Termoelektrarne Šoštanj tudi z razpoložljivostjo lignita. Opozorili so, da je stanje na deponiji Premogovnika Velenje konec leta 2022 prispevalo k zaustavitvi bloka TEŠ 6 v oktobru in novembru istega leta.
Energetska kriza je po navedbah ELES celotno skupino HSE potisnila na rob preživetja, zato je moral poseči Slovenski državni holding z dokapitalizacijo v višini 300 milijonov evrov v obliki naknadnega vplačila kapitala. V ELES so ob tem poudarili, da je trditev, da so bile državne subvencije namenjene bogatenju trgovcev, „preprosto neresnična“.
Kot so pojasnili, so bile subvencije namenjene pokrivanju razlike med regulirano prodajno ceno in dejansko nabavno ceno električne energije, in sicer tako za dolgoročne nakupe iz let 2021 in 2022 za dobavo v letu 2023 kot tudi za kratkoročne nakupe v letu 2023, ko so bila izplačana najvišja nadomestila. „S tem je država preprečila domino efekt in v najslabšem primeru popoln razpad dobavne verige,“ so poudarili.
Ob tem so navedli tudi primerjavo s subvencijami za TEŠ, ki so po njihovih podatkih v letu 2025 znašale 140 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi zaradi višje cene premoga po načrtih dosegle približno 156 milijonov evrov.
Zadostnost in zanesljivost sistema nista isto
V družbi ELES so se odzvali tudi na navedbe o morebitni „zadostnosti sistema“ in nevarnosti redukcij. Kot so poudarili, je skrb glede zadostnosti neupravičena, saj so zaradi visokih čezmejnih prenosnih zmogljivosti v Sloveniji „v vsakem trenutku zagotovljene ustrezne količine moči“, tudi ob upoštevanju kriterija N-1, ki pomeni, da izpad posameznega elementa ne sme povzročiti verižnih izpadov.
Kot primer so navedli leto 2022, ko je bilo po njihovih podatkih kar 95 odstotkov potrebne moči zagotovljene iz uvoznih zmogljivosti, kar po njihovem kaže, da je bila zadostnost sistema ves čas zagotovljena.
Zanesljivost sistema pa po pojasnilih ELES pomeni sposobnost varnega obratovanja tudi ob izpadu kateregakoli elementa v omrežju. „Za zanesljivost so bolj kritični izpadi daljnovodnih povezav kot proizvodnih enot, saj imamo za slednje zakupljene ustrezne rezerve,“ so navedli in dodali, da je bila zanesljivost elektroenergetskega sistema najbolj ogrožena leta 2014 ob žledolomu, ko je prišlo do izpada več 400-kilovoltnih povezav.
Vloga ELES pri delovanju elektroenergetskega sistema
ELES je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, njegova temeljna naloga pa je po navedbah družbe „varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Republike Slovenije“. To nalogo opravljajo neprekinjeno, 24 ur na dan, ne glede na strukturo proizvodnje, delež obnovljivih virov, razpoložljivost hranilnikov, raven porabe ali obseg uvoza električne energije.
Naloga ELES je po njihovih besedah ocenjevanje vseh možnih scenarijev in izvajanje ustreznih investicij na podlagi strokovnih analiz, da se zagotovi stabilno obratovanje sistema. „Vselej v zgodovini svojega obstoja je družba ELES to nalogo brezhibno opravljala,“ so še poudarili v odzivu.
