Bo Slovenija uvedla zakonske omejitve za bolniške staleže?
Medresorska vladna skupina pripravlja predloge sprememb zakonodaje, ki bi lahko omejile trajanje bolniške odsotnosti. Strokovnjaki so do predlaganih rešitev, ki naj bi poskušale zmanjšati stroške zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne odsotnosti z dela kritični.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je povprečno vsak dan bolniško odsotnih približno šest odstotkov zaposlenih. Stroški za nadomestila so se v zadnjem desetletju povečali s 216 milijonov evrov v letu 2014 na 620 milijonov evrov v letu 2024, navaja MMC RTV SLO. Ena izmed ključnih težav so dolge čakalne dobe v zdravstvu, ki podaljšujejo bolniške odsotnosti.
Anonimna sogovornica je za MMC RTV SLO opisala svojo izkušnjo z dolgotrajno bolniško odsotnostjo zaradi težav s hrbtenico. Septembra in oktobra je bila nepokretna, pregled pri ortopedu je dočakala šele decembra, fizioterapija pa jo čaka šele konec januarja. “Pregled pri nevrologu je stal 100 evrov, za fizioterapijo pa se bo nabralo 3000 evrov. To je nedopustno za bolnika, da tako dolgo čaka,” je poudarila.
Predlogi za omejitev trajanja bolniških odsotnosti
Slovenija je po besedah Ane Vodičar z ZZZS-ja edina evropska država brez zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Kot je povedala za MMC RTV SLO, imamo posameznike, ki so na bolniški že več kot 13 let. Direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlasta Mežek je pojasnila, da razmišljajo o omejitvi trajanja bolniške na dve leti, pri čemer bi bile izjeme določene za posebna bolezenska stanja.
Po njenem mnenju bi bilo potrebno sistem prilagoditi tako, da bi se osredotočil na preostale zmožnosti posameznika za delo. “Načrt vračanja na delo bi moral biti pripravljen v treh mesecih,” je dodala Mežek.
Celostna obravnava bolnikov
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo zakon, ki bi združil zdravniške komisije ZZZS-ja in invalidske komisije pokojninskega zavoda v enoten izvedenski program. Ta bi odločal o bolniških odsotnostih in invalidskih upokojitvah po enotnih pravilih. Cilj je celostna obravnava bolnika in hitrejša prilagoditev delovnih mest.
Darja Molan iz Europe Donne opozarja, da prilagoditve delovnih mest trajajo predolgo, tudi do pol leta. Po njenem mnenju bi morale biti spremembe hitrejše in bolj učinkovite, da bi zmanjšale dolgotrajne bolniške odsotnosti.
Kljub predlaganim spremembam ostajajo strokovnjaki skeptični. Metoda Dodič Fikfak, specialistka medicine dela, meni, da enoten izvedenski organ ni dovolj. “Kdo bo odločal, kaj lahko človek dela, kako naj bo pogodba napisana in kaj storiti z ljudmi, ki jih v proces vračanja ni mogoče vključiti?” se sprašuje. Prav tako opozarja na pomanjkanje strokovnjakov v Sloveniji, ki bi lahko sestavljali tak organ.
Portal24; Foto: Pixabay
