Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Evropskem parlamentu opozoril, da se Evropa v trenutnih varnostnih razmerah ne more zanašati sama nase in da ostaja sodelovanje z Združenimi državami Amerike ključno za obrambo celine.
V nagovoru poslancem odborov za zunanje zadeve ter za varnost in obrambo je dejal, da so razprave o povsem neodvisni evropski obrambi odrezane od realnosti. „Če kdo tukaj misli, da se Evropska unija ali Evropa kot celota lahko brani brez ZDA, naj kar naprej sanja. Ne more. Mi ne moremo. Potrebujemo drug drugega,“ je dejal.
Ob tem je poudaril, da tudi ZDA pri lastni varnosti računajo na Nato, kar po njegovih besedah potrjuje, da gre za odnos medsebojne odvisnosti, ne za enosmerno varnostno jamstvo.
Dotaknil se je tudi vprašanja obrambnih izdatkov in dejal, da bi bila pot v popolno evropsko samozadostnost izjemno draga. Opozoril je, da niti 5 odstotkov bruto domačega proizvoda ne bi zadostovalo za takšen preskok in da bi bile potrebne bistveno višje ravni vlaganj. „Če si resnično želite biti sami, pozabite na to, nikoli ne morete priti tja s petimi odstotki, potrebnih bo 10 odstotkov,“ je dejal.
Posebej je izpostavil jedrsko odvračanje in opozoril, da Evropa trenutno uživa zaščito ameriškega jedrskega dežnika. Po njegovih besedah bi razvoj lastnih jedrskih zmogljivosti stal „milijarde in milijarde evrov“, hkrati pa bi Evropa izgubila varnostni mehanizem, ki je desetletja predstavljal končni garant svobode.
Nato in EU: različne vloge, skupni cilji
Rutte je poudaril, da imata Nato in Evropska unija različni, a dopolnjujoči se vlogi. EU je po njegovih besedah zelo učinkovita pri krepitvi družbene in gospodarske trdoživosti ter pri regulativnih okvirih, vendar je na področju obrambe po njegovem mnenju potrebna večja prožnost. „EU je odlična pri krepitvi odpornosti, a je tudi zelo močna pri regulaciji. In tukaj še posebej potrebujemo deregulacijo,“ je dejal.
Poudaril je, da je pospeševanje obrambne proizvodnje in logistike nujno, če želi Evropa hkrati krepiti lastne zmogljivosti in prispevati k skupni obrambi znotraj zavezništva.
Varnost na Arktiki in vprašanje Grenlandije
Njegove izjave so zaznamovale tudi razprave o varnosti na Arktiki in položaju Grenlandije. Po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Davosu je Rutte potrdil, da potekata dva ločena delovna procesa.
Prvi poteka znotraj Nata in je usmerjen v vprašanje, kako lahko zavezništvo okrepi skupno prisotnost v arktični regiji ter omeji širjenje ruskega in kitajskega vpliva. Drugi proces poteka med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami Amerike ter se nanaša na konkretne varnostne ureditve na tem območju.
Rutte je ob tem poudaril, da v ta pogajanja ni neposredno vključen. „Izvedba je naloga Dancev, Grenlandije in ZDA. Sam v ta delovni proces ne bom vključen,“ je dejal in dodal, da nima mandata za pogajanja v imenu Danske.
Ukrajina: takojšnje potrebe pred dolgoročnimi načrti
V nadaljevanju je govoril o vojni v Ukrajini in poudaril, da je krepitev evropske obrambne industrije nujna, vendar po njegovih besedah ne more nadomestiti takojšnje pomoči, ki jo Kijev potrebuje zaradi nadaljnjih napadov na civilno infrastrukturo.
Izpostavil je paket posojil Evropske unije v višini 90 milijard evrov, ki je namenjen podpori Ukrajini, in dejal, da bo imel pomemben učinek na varnost in gospodarsko stabilnost države. Ob tem je pozval, naj se omogoči čim večja prožnost pri porabi teh sredstev. „Teh 90 milijard bo pomenilo veliko razliko za varnost in blaginjo Ukrajine. Vendar vas tukaj resnično pozivam, da zagotovite prožnost pri porabi teh sredstev,“ je dejal.
Po njegovih besedah evropska industrija trenutno ne more zagotoviti niti približno dovolj opreme in streliva, ki bi jih Ukrajina potrebovala za obrambo danes in za odvračanje prihodnjih groženj. Zato je pozval, naj se ob odobritvi finančnih mehanizmov potrebe Ukrajine obravnavajo kot prednostna naloga.
Opozoril je tudi na pomen ameriške vojaške pomoči in dejal, da v Ukrajino že prihajajo nova sredstva v vrednosti več milijard dolarjev, kar po njegovih besedah ostaja ključno za vzdrževanje obrambne sposobnosti države.
