Bruselj išče način, kako prebiti madžarski veto na 90 milijard evrov vredna posojila Ukrajini. Časovni pritisk je velik: Kijev potrebuje novo finančno pomoč že v začetku aprila, ameriška podpora se je namreč že ustavila. Če denar ne bo pravočasno zagotovljen, bi lahko Ukrajina morala poseči po občutnih rezih v javnih storitvah.
Madžarski premier Viktor Orbán vztraja, da bo blokado ohranil, dokler se ne razreši spor glede naftovoda Družba, po katerem Madžarska in Slovaška še vedno prejemata rusko nafto. V ozadju se tako prepletajo energetska varnost, notranjepolitična kampanja v Budimpešti in evropska podpora državi, ki je tarča ruske invazije.
Kot poroča Euronews, predstavniki Evropske unije intenzivno preučujejo več poti za izhod iz slepe ulice.
Najbolj neposredna možnost bi bila odprava tehničnih težav na naftovodu Družba. Po navedbah Kijeva je bil odsek v Lvovski regiji 27. januarja močno poškodovan v napadu ruskega brezpilotnega letala. Evropska komisija je med obiskom v Kijevu predsednika Volodimirja Zelenskega pozvala, naj se popravila „pospešijo“.
Ukrajinska stran je v dokumentu, ki je bil predstavljen na strokovnem srečanju, zapisala, da „aktivno izvaja popravila in restavratorska dela“, vendar opozorila, da varnostne razmere zaradi nadaljnjih napadov otežujejo hitro izvedbo. Zelenski poudarja, da je država zainteresirana za obnovitev tranzita „v okviru razpoložljivega pravnega okvira“.
Orbán je predlagal ustanovitev misije za ugotavljanje dejstev, ki bi pregledala poškodovani del infrastrukture. Slovaški premier Robert Fico je pobudo podprl in pozval Bruselj, naj se pridruži. Evropska komisija je idejo pozdravila kot morebitni prvi korak k umiritvi napetosti, vendar se še ni zavezala k formalni udeležbi. Vprašanje ostaja, ali bo Kijev dovolil dostop do strateške energetske infrastrukture.
Hrvaška alternativa: naftovod Adria
Ker Kijev še ni predstavil jasnega časovnega načrta za obnovo Družbe, Komisija kot alternativo izpostavlja naftovod Adria (JANAF), ki se začne na Hrvaškem in povezuje več srednjeevropskih držav.
Hrvaški operater je sporočil, da ima zmogljivosti za pokritje „celotnih letnih potreb“ Madžarske in Slovaške. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da je Hrvaška pripravljena zagotoviti energetsko varnost in stabilno oskrbo sosednjih držav.
Budimpešta in Bratislava sicer opozarjata, da imata v okviru sankcij EU izjemo za uvoz ruske nafte in da je ta bistveno cenejša od alternativ. Madžarski energetski velikan MOL je Hrvaško zaprosil za prevoz ruske nafte prek Adrie, pri čemer se sklicuje na obstoječo izjemo, in zagrozil s pravnimi koraki, če bi bila prošnja zavrnjena. Hrvaška vlada odgovarja, da ni dolžna omogočiti tranzita ruske nafte in da je treba spoštovati sankcije EU in ZDA.
Pravne poti za obhod veta
Ker politični kompromis za zdaj ni na vidiku, Bruselj preučuje pravne možnosti. Ena od njih je vrnitev k prvotni zasnovi financiranja, ki temelji na imobiliziranih ruskih sredstvih. Vendar bi to pomenilo odpiranje že doseženega občutljivega decembrskega dogovora in sprožilo novo razpravo med državami članicami. Belgija, ki upravlja velik del zamrznjenega ruskega premoženja, temu scenariju nasprotuje.
Omenja se tudi možnost sklicevanja na načelo „lojalnega sodelovanja“ iz člena 4.3 Pogodbe o EU, ki državam nalaga, da se vzdržijo ukrepov, ki bi ogrozili cilje Unije. Komisija je to določbo v preteklosti že uporabila za sprožitev postopkov proti posameznim vladam.
Druga možnost izhaja iz člena 327, ki določa, da države, izključene iz okrepljenega sodelovanja, „ne smejo ovirati njegovega izvajanja“. Ker Madžarska ni del mehanizma, na katerem temelji posojilo, bi se lahko odprlo vprašanje, ali njen veto pomeni nedopustno oviranje.
Prehod na glasovanje s kvalificirano večino prek tako imenovane „premostitvene klavzule“ je teoretično mogoč, a zahteva soglasje – ki ga Budimpešta najverjetneje ne bi dala. Postopek po členu 7, ki lahko vodi do začasnega odvzema glasovalnih pravic, pa velja za dolgotrajen in politično zapleten.
Program SAFE v senci političnega spora
Spor okoli Družbe se prepleta tudi z obrambnim programom SAFE, v okviru katerega EU državam članicam ponuja do 150 milijard evrov nizkoobrestnih posojil za povečanje obrambnih zmogljivosti.
Med še neodobrenimi načrti so tudi madžarski, francoski in češki. Komisija vztraja, da so vsi trije „v fazi ocenjevanja“, in zanika povezavo med programom SAFE in sporom glede Ukrajine. V diplomatskih krogih pa se pojavljajo ocene, da bi lahko odobritev ali zavrnitev madžarskega načrta vplivala na Orbánovo pripravljenost za kompromis.
Madžarski premier je že večkrat izkoristil evropska sredstva kot pogajalsko orodje in v domači politiki pogosto kritizira Bruselj zaradi zamrznitve kohezijskih sredstev. Tokrat je vprašanje, ali bo Evropski uniji uspelo ločiti energetski spor od nujne finančne pomoči Ukrajini – ali pa bo veto ostal del širše politične konfrontacije med Budimpešto in Brusljem.
