Evropska unija poskuša zagotoviti dodatna finančna sredstva za Ukrajino, saj naj bi država v prihodnjih dveh letih potrebovala še več milijard evrov zunanje podpore. V Bruslju zato pozivajo tudi države zunaj EU, naj pomagajo zapolniti del proračunske vrzeli, ki bi lahko nastala kljub načrtovani evropski pomoči.
Po ocenah evropskih institucij bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 za delovanje države, vojsko in obnovo potrebovala približno 135 milijard evrov zunanje podpore. Del sredstev naj bi zagotovila Evropska unija, del pa zavezniki in mednarodne finančne institucije.
Kljub temu se v evropskih dokumentih pojavlja opozorilo, da bi lahko tudi ob odobritvi velikih posojil ostala precejšnja finančna vrzel. Ta naj bi znašala okoli 30 milijard evrov.
Po pisanju Euractiva Bruselj zato poziva k tesnejšemu sodelovanju s partnerskimi državami zunaj EU, ki bi lahko pomagale zagotoviti dodatna sredstva za Kijev.
Eden ključnih finančnih paketov za Ukrajino je posojilo Evropske unije v višini približno 90 milijard evrov, namenjeno podpori ukrajinskemu proračunu v prihodnjih dveh letih. Vendar pa njegova potrditev trenutno obstaja negotova zaradi nasprotovanja Madžarske.
Madžarski premier Viktor Orbán je namreč zavrnil podpis dogovora, dokler Ukrajina ne popravi naftovoda Družba, ki je bil poškodovan med ruskimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Podobno stališče je izrazil tudi slovaški premier Robert Fico, ki je opozoril, da bi lahko blokada finančne pomoči postala realna možnost, če spor glede pretoka nafte v Evropo ne bo rešen.
Voditelji držav EU so sicer že decembra načeloma podprli idejo o velikem posojilu za Ukrajino, potem ko ni uspela druga pobuda – uporaba zamrznjenih ruskih državnih sredstev.
Evropske institucije si zdaj prizadevajo, da bi finančni paket kljub zapletom potrdili čim prej. Po trenutnih načrtih naj bi bila sredstva odobrena najpozneje v začetku aprila, saj obstaja nevarnost, da bi Ukrajini kmalu začelo primanjkovati denarja za delovanje državnega aparata.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem opozoril, da popravilo poškodovane energetske infrastrukture, vključno z naftovodi, zaradi nadaljnjih ruskih napadov ne poteka tako hitro, kot bi si želeli v evropskih prestolnicah.
