Po izrazitejši rasti ob koncu prejšnjega tedna so se cene nafte na začetku tedna umirile. Na trgih ni bilo večjih nihanj, saj vlagatelji kljub kratkotrajnim motnjam v proizvodnji v ZDA ne zaznavajo trajnejših tveganj za svetovno ponudbo. Cena severnomorske nafte brent se je v zgodnjih jutranjih urah gibala okoli 65,81 dolarja za sod, kar pomeni rahlo znižanje, medtem ko je ameriška nafta West Texas Intermediate ostala blizu 61,01 dolarja za sod, prav tako z minimalnim dnevnim odmikom.
V tednu, ki se je končal v petek, sta oba referenčna indeksa zabeležila približno 2,7-odstotno rast in dosegla najvišje ravni po sredini januarja. K rasti so prispevala pričakovanja glede kratkoročnih motenj v oskrbi ter povečana previdnost na finančnih trgih ob političnih napetostih.
V ZDA so nizke temperature in zimske razmere začasno zmanjšale proizvodnjo v več energetskih regijah. Po ocenah analitikov se je dnevna proizvodnja surove nafte zmanjšala za približno 250.000 sodov, predvsem na območjih, kjer so vremenske razmere otežile delovanje vrtin in transportne infrastrukture.
Zimska nevihta, ki je prizadela del ameriške obale in notranjosti, je povzročila zaprtje nekaterih proizvodnih območij surove nafte in zemeljskega plina ter dodatno obremenila elektroenergetsko omrežje. Na trgu se je to odrazilo v rahlem zvišanju cen v prejšnjih dneh, saj so bili fizični tokovi na nekaterih točkah omejeni, vendar za zdaj ni znakov, da bi šlo za daljši izpad, ki bi bistveno vplival na globalno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem.
Geopolitična negotovost ostaja dejavnik tveganja
Poleg vremenskih razmer na gibanje cen vplivajo tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Trgi spremljajo zaostrovanje odnosov med ZDA in Iranom, potem ko so iz Washingtona prišle izjave o premikih ameriških vojaških zmogljivosti v regijo. Takšne napovedi praviloma povečujejo t. i. premijo za tveganje, saj vlagatelji v ceno vgrajujejo možnost motenj v oskrbi iz pomembnih izvoznih poti.
V Iranu so ob tem opozorili, da bi morebitne vojaške akcije obravnavali kot neposredno grožnjo državi, kar dodatno prispeva k napetemu ozračju. Čeprav do konkretnih prekinitev dobave za zdaj ni prišlo, ostaja regija eden ključnih dejavnikov, ki lahko v kratkem času spremenijo razpoloženje na energetskih trgih.
Medtem je konzorcij, ki upravlja kaspijski naftovod do terminala na obali Črnega morja, sporočil, da je po zaključenem vzdrževanju ena od treh priveznih točk ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. S tem se je odpravila ena od tehničnih omejitev, ki bi lahko vplivala na izvoz surove nafte iz regije.
