Ciper se v razpravah znotraj Evropske unije za zdaj ne pridružuje pobudam za ponovno vzpostavitev neposrednih političnih stikov z Moskvo. Medtem ko del držav članic razmišlja o bolj aktivni vlogi Evrope v pogovorih z Rusijo, Nikozija poudarja, da je treba spoštovati obstoječi okvir mirovnih prizadevanj, ki trenutno potekajo pod vodstvom Združenih držav.
Zunanji minister Constantinos Kombos je ob robu pogovorov z novinarji v prestolnici dejal, da po oceni ciprskih oblasti ni ustreznega trenutka za spreminjanje poti, po kateri potekajo pogajanja. „Proces že poteka, Ukrajina je vanj vključena in obstaja jasna struktura pogovorov,“ je povedal. Po njegovih besedah dosedanje informacije kažejo, da smer pogajanj za Kijev ni brez upanja, zato Ciper ne vidi potrebe po odpiranju novih diplomatskih kanalov, ki bi lahko porušili obstoječe ravnotežje.
Izjava prihaja v času, ko sta Francija in Italija v evropskih razpravah okrepili pozive k bolj neposredni komunikaciji s Kremljem. Francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni menita, da bi morala imeti Evropa lasten kanal do Moskve in ne zgolj vloge opazovalca v procesu, ki ga vodi Washington. Po njunem mnenju bi s tem okrepili politično težo EU pri morebitnem oblikovanju končnega dogovora.
Meloni je prejšnji teden opozorila, da bi se lahko vpliv Evrope zmanjšal, če bi se v tej fazi pogajanj pogovarjala le z eno stranjo. Po njenem prepričanju mora EU, če želi dejansko prispevati k rešitvi, vzdrževati dialog tudi z rusko stranjo.
Previdni evropski odzivi
V Evropski komisiji so se na razpravo odzvali previdno. Predstavniki komisije so dejali, da je možnost diplomatskih stikov v prihodnosti odprta, vendar trenutne razmere za to ne dopuščajo. Kot so poudarili, nadaljevanje napadov na ukrajinska mesta in infrastrukturo ne ustvarja pogojev za resen politični dialog. Ob tem so dodali, da za zdaj ne zaznavajo pripravljenosti Moskve na vključitev v pogovore, ki bi vodili v trajen mir.
Ciper, ki je z začetkom polletnega predsedovanja Svetu EU dobil pomembnejšo vlogo pri usklajevanju stališč držav članic, zato ostaja na liniji dosedanje politike političnega pritiska in diplomatske omejitve stikov z Rusijo. Kombos je pri tem poudaril, da gre za dolgoletno skupno stališče, ki temelji na odzivu na kršitve mednarodnega prava. Po njegovih besedah mora EU še naprej podpirati prizadevanja za mir, hkrati pa ostati usklajena z glavnimi zavezniki.
Med državami članicami sta sicer v zadnjem obdobju bolj odprta do Moskve predvsem Madžarska in Slovaška, ki sta tudi kritični do obsežne pomoči Ukrajini, vendar večina držav vztraja pri sedanji politiki.
Pristop k EU kot del širšega varnostnega vprašanja
V času ciprskega predsedovanja bo v ospredju razprav tudi vprašanje približevanja Ukrajine Evropski uniji, ki ga Kijev vse bolj povezuje z varnostnimi jamstvi v okviru mirovnega procesa. Ukrajinske oblasti si prizadevajo, da bi morebitni dogovor o prekinitvi spopadov vseboval tudi jasnejšo perspektivo članstva v EU, kar bi po njihovem mnenju zmanjšalo tveganje ponovne agresije.
Za EU bi bil takšen pristop nenavaden, saj je širitev doslej potekala po strogo določenih pogajalskih fazah, brez neposredne vezave na varnostne dogovore ali mirovne pogodbe. Kandidatke morajo praviloma postopno zapirati poglavja in usklajevati zakonodajo, kar je proces, ki pogosto traja več let.
Namestnica ministra za evropske zadeve Marilena Raouna je poudarila, da bo temeljno pravilo o pristopu na podlagi izpolnjevanja meril ostalo nespremenjeno, vendar je priznala, da položaj Ukrajine zahteva tudi politično presojo. „Razumemo širši kontekst in dejstvo, da vprašanje članstva ni le tehnično, temveč tudi geopolitično,“ je dejala.
Po njenih besedah se bo ciprsko predsedstvo osredotočilo predvsem na pospeševanje tehničnih priprav Ukrajine, da bi bila država pripravljena na hitrejše odpiranje pogajalskih sklopov, ko bodo politične ovire odpravljene. Pri tem je omenila tudi blokado Madžarske, ki že dlje časa zavira napredek v širitvenem procesu.
V evropskih diplomatskih krogih se sicer pojavljajo ugibanja, da bi lahko Washington v primeru sklenitve mirovnega dogovora pritiskal na Budimpešto, naj omili nasprotovanje ukrajinskemu članstvu. A zaradi prihajajočih volitev na Madžarskem in notranjepolitičnih razmer se hitrega premika stališč ne pričakuje.
