“Temu se vidi, da je veren. Njegova dela govorijo.” Ljudje vidimo in verjamemo v dejanja in način življenja in po vsem, kar vidimo, spoznavamo ljudi in bližnje, način življenja in vrednote. To se je dogajalo z učencema na poti v Emavs.
Učenca sta Jezusa prepoznala po lomljenju kruha in po Njegovih besedah. Vse se je začelo v pogovoru. Njun pogovor ni bil vsakdanji. Kako zelo potreben in nujen je pogovor. Kaj vse se ljudje pogovarjamo? Tudi slabo govorimo, radi se naslanjamo na slabe novice, ki prihajajo iz ust do ust. Pogovor lahko naredi veliko slabega, lahko pa nam pomaga, da odkrijemo veliko lepega in dobrega.
Brez pogovora si ne moremo predstavljati sveta in življenja. Po naših odnosih doživljamo tudi Božjo bližino. Učenca na poti v Emavs sta se pogovarjala, raziskovala in delila izkušnje. Kristjani naj bi tudi poglobljeno razmišljali o svojih pogovorih in o vsem tem, kar delimo s svojimi bližnjimi. Tudi vsaka podeljena beseda bližnjim, je Božja govorica.
Nas ljudje prepoznajo po tem, da govorimo o lepih in dobrih stvareh? Ali nas ljudje prepoznajo po načinu govora, ki zna biti včasih neprimeren? Naši pogovori in govori niso vedno srčno toplo izražanje. Po našem načinu pogovora naj bi ljudje v nas spoznali Jezusa. Kristusova ljubezen po nas želi biti podarjena tudi bližnjim.
S pogovorom sta učenca drug druga tolažila in se podpirala, kar je pomemben cilj pogovora. Kako se mi podpiramo med seboj? Tudi to je bilo čutiti, da sta bila zbegana in nemočna. Njuna drža je bila potrpežljiva in dobrosrčna. Njuna skrb, kaj se je zgodilo z Gospodom, ju je zbliževala, da sta se tolažila in si pomagala. V življenju se večkrat zgodi, da nas stiske nekoga povežejo, ker vsi želimo na mnoge načine pomagati. Če hočemo najti ustrezen način pomoči, je edina pot, da se dogovarjamo in s tem tudi med seboj povežemo.
Ali se kristjani dovolj pogovarjamo o Bogu, o Jezusu Kristusu, o vrednotah, ki nam jih daje Kristus? Prav na tak način bi tudi ljudem tega sveta bolj predstavljali Kristusa.
Po čem smo kristjani prepoznavni? Po vsakodnevnem življenju in našem delovanju na delovnih mestih in drugod. Žalostno je, da se včasih ne upamo niti predstaviti, da smo kristjani, kaj šele goreče živeti vrednote krščanstva.
Pot, po kateri sta hodila učenca, njun način pogovora, spomini in dvomi, vse to govori tudi o naši poti prepoznavnosti. Smo na poti, najslabše je to, da nočemo biti prepoznavni in se nam zdi, da ni potrebno, da smo. So kristjani, katerih dela govorijo, da so kristjani. Eni pa se predstavljajo kot kristjane, a njihova dela tega ne kažejo.
Tudi po našem načinu lomljenja kruha in sprejemanja Božje besede svetu prinašamo Kristusa. Ali vas ljudje prepoznajo, da ste kristjani ali pa ste prav takšni, kot ostali? Tudi to je res, da prejemanje svetega obhajila vedno ne poseže tako močno v naš način delovanja, da bi nas bližnji takoj prepoznali in videli, da smo dobri kristjani.
Jezus se je trudil, da bi učencema dopovedal, kdo je On in naj ne bosta v skrbeh. Končno sta ga prepoznala po tem, po čemer je bil Jezus najbolj poznan. Po lomljenju kruha. Spomnila sta se zadnje večerje. V našem vsakodnevnem življenju ne vidimo mnogih znamenj, ki nam jih Kristus daje. Veliko Božjega gre mimo naših oči in ušes. Mnogih Jezusovih darov ne prejemamo in jih tudi s časom več ne vidimo.
Učenca sta tudi podoba iskalcev, ki ne vidijo in ne slišijo, kaj vse jim Bog govori in daje. O da bi bolj prepoznavali Božja znamenja v vsakdanjem življenju! Preproste, majhne pozornosti in darovi, največji je življenje; to je Božja govorica vsakemu izmed nas in vedno znova. Učenca sta počasna za umevanje Božjih darov. Jezus je z njima potrpežljiv. Kako, da sta tako trda in me ne prepoznata?
Kolikokrat mi rečemo: »Kako to, da ne razume, ne vidi, ne spozna?» Vsak človek ima svojo enkratno pot spoznanja Jezusa Kristusa. Pot v Emavs govori o množici kristjanov, ki danes iščejo Jezusa na zelo različne načine. Potrebno jih je potrpežljivo sprejemati. Če včasih mislimo, da so kristjani tisti, ki so ob nedeljah pri maši ali redno prejemajo zakramente, sta učenca predstavnika mnogih iskalcev, ki iščejo Jezusa na različne načine. Jezus je do njih zelo potrpežljiv. Kaže se jim na različne načine, da bi ga spoznali.
Po čem vas prepoznajo v vsakdanjem svetu in po čem vi spoznavate Kristusa?
Benedikt Lavrih, duhovnik
