Danske oblasti opozarjajo na porast ruske senčne flote

V Baltskem morju in danskih vodah se vse pogosteje pojavljajo tankerji, povezani z rusko tako imenovano senčno floto, kar med obalnimi državami krepi zaskrbljenost glede pomorske varnosti in okoljskih tveganj. Gre predvsem za starejša plovila z nejasnim lastništvom, ki prevažajo surovo nafto ter rafinirane derivate, kot sta bencin in dizel.

Danski pomorski organi so letos zabeležili skoraj vsakodnevne prevoze takšnih tankerjev skozi svoje teritorialne vode. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2025 evidentiranih 292 plovb ladij, ki so uvrščene na seznam sankcij Evropske unije. To pomeni povprečno skoraj eno tovrstno plovbo na dan.

Takšno gibanje je postalo preglednejše šele po uvedbi evropskih sankcij, ki so omogočile bolj sistematično spremljanje ladij, ki se pojavljajo v Baltskem morju in prečkajo strateško pomembne morske poti.

Rusija je po uvedbi zahodnih sankcij zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 začela uporabljati mrežo starejših tankerjev, ki so pogosto registrirani pod zastavami tretjih držav in brez jasnih zavarovalnih kritij. Namen takšne flote je ohraniti izvoz nafte in s tem prihodke, ki so ključni za financiranje vojne.

Ker številnim od teh ladij ni dovoljen dostop do zahodnih zavarovalniških in ladijskih storitev, se povečuje tudi tveganje za nesreče in razlitja nafte. Prav to je eden glavnih razlogov za zaskrbljenost obalnih držav, ki opozarjajo na potencialne posledice za morsko okolje.

Danske oblasti poudarjajo, da ladje v svojih vodah pozorno spremljajo in da tesno sodelujejo z drugimi državami ob Baltskem morju. Sprejeti so bili dodatni ukrepi za okrepitev pomorske varnosti ter zaščito okolja in posadk.

Poleg okoljskih tveganj nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na varnostno razsežnost delovanja senčne flote. Pojavljajo se sumi, da bi posamezna plovila lahko sodelovala v sabotažnih dejavnostih kot del širše hibridne strategije Rusije proti zahodnim državam.

Takšni pomisleki so se okrepili po več incidentih v zadnjih mesecih. Na Finskem so bili decembra 2024 trije člani posadke tankerja, ki spada v kategorijo senčne flote, osumljeni, da so z vlečenjem sidra poškodovali več podmorskih kablov v Finskem zalivu, čeprav je sodišče primer pozneje zavrglo zaradi nepristojnosti. Francoska mornarica pa je v začetku leta v Sredozemlju prestregla sankcionirano plovilo, za katero obstaja sum, da je plulo pod lažno zastavo.

Evropska unija ima trenutno na seznamu sankcioniranih 598 plovil, ki jim je prepovedan vstop v evropska pristanišča in uporaba pomorskih storitev. Kljub temu gibanje senčne flote ostaja izziv za nadzorne organe in pomembna tema razprav o varnosti ter zaščiti morskega okolja.