Cene nafte so se ob koncu tedna nekoliko umirile, potem ko so Združene države sprejele začasen ukrep, ki državam omogoča nakup ruske nafte in naftnih derivatov, ki so obtičali na tankerjih na morju. Trgi so potezo razumeli kot signal, da Washington želi zmanjšati napetosti glede oskrbe z energenti, ki jih je v zadnjih tednih dodatno zaostrilo dogajanje na Bližnjem vzhodu.
Naftni trgi sicer ostajajo zelo občutljivi na geopolitična tveganja, predvsem zaradi razmer v Perzijskem zalivu in negotovosti glede plovbe skozi Hormuško ožino.
Severnomorska nafta Brent se je pocenila za 0,71 odstotka oziroma za 71 centov in dosegla približno 99,75 dolarja za sod. Ameriška nafta West Texas Intermediate (WTI) se je pocenila še nekoliko izraziteje, za 0,92 odstotka oziroma 88 centov, na približno 94,85 dolarja za sod.
Washington je v zadnjih dneh sprejel še več ukrepov za stabilizacijo energetskih trgov. Ameriško ministrstvo za energijo je napovedalo sprostitev približno 172 milijonov sodčkov nafte iz strateških rezerv. Cilj je omejiti rast cen, ki se je okrepila po izbruhu vojne v Iranu.
Poteza je del širšega dogovora z Mednarodno agencijo za energijo, ki je napovedala skupno sprostitev rekordnih 400 milijonov sodčkov nafte iz strateških zalog držav članic. Kot poroča Reuters, naj bi ta korak ublažil pritisk na svetovne trge, čeprav analitiki opozarjajo, da lahko učinek ostane kratkotrajen.
Razmere v regiji ostajajo napete predvsem zaradi groženj Irana, da bi lahko zaprl Hormuško ožino – eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport nafte. Novi iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej je napovedal, da bo Teheran nadaljeval pritisk na Združene države in Izrael ter ohranil nadzor nad plovbo v tem strateškem prehodu.
Napetosti so se dodatno zaostrile po incidentu v iraških vodah, kjer naj bi dve tankerji za gorivo zadeli plovili z eksplozivom, ki naj bi bili povezani z Iranom. Zaradi varnostnih tveganj so iraška naftna pristanišča začasno ustavila delovanje. Oman je iz varnostnih razlogov umaknil plovila iz svojega glavnega izvozne terminala Mina Al Fahal, ki leži tik ob Hormuški ožini.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v intervjuju za Sky News napovedal možnost, da bi ameriška mornarica skupaj z mednarodnimi partnerji spremljala tankerje skozi Hormuško ožino, kadar bi to dopuščale vojaške razmere.
Naftne družbe in izvoznice že iščejo alternativne poti. Savdska Arabija naj bi začela tankerje preusmerjati proti Rdečemu morju ter uporabljati naftovod vzhod–zahod za transport surove nafte na svetovne trge.
Iran medtem po navedbah analitikov dovoljuje omejen promet skozi ožino – predvsem tankerjem, ki so namenjeni na Kitajsko. Tako ohranja minimalen izvoz nafte in hkrati politično podporo Pekinga ter dotok prihodkov v državni proračun.
