Nekdanji italijanski premier in dolgoletni predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je opozoril, da Evropski uniji grozijo hkratna podrejenost, notranja razdrobljenost in deindustrializacija, če ne bo bistveno okrepila povezovanja med državami članicami. Po njegovih besedah Evropa brez globljih institucionalnih sprememb tvega izgubo politične in gospodarske teže v vse bolj tekmovalnem svetovnem okolju.
Draghi je to stališče predstavil v govoru na belgijski univerzi KU Leuven, kjer je prejel častni doktorat. Poudaril je, da se mora Evropska unija razviti v „pravo federacijo“, saj je dosedanji svetovni red po njegovi oceni razpadel. Vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo in obsežno trgovanje Zahoda z državo, ki ima ambicijo postati samostojen globalni pol moči, sta po njegovem mnenju bistveno prispevala k današnjim napetostim.
Draghi je dejal, da razpad prejšnjega reda sam po sebi še ne bi bil odločilna grožnja, saj je privedel predvsem do sveta z manj trgovine in šibkejšimi pravili. „Grožnja je tisto, kar takšno ureditev nadomešča,“ je opozoril. Pri tem je izpostavil spremembe v politiki Združenih držav Amerike, ki po njegovih besedah uvajajo carine proti Evropi, ogrožajo njene teritorialne interese in evropsko politično razdrobljenost vse bolj obravnavajo kot dejavnik, ki služi njihovim interesom.
Hkrati je, kot poroča Euronews, opozoril, da Kitajska ohranja nadzor nad ključnimi vozlišči svetovnih dobavnih verig in je pripravljena to prednost izkoristiti z množičnim izvozom, zadrževanjem strateško pomembnih vložkov ter prenašanjem lastnih gospodarskih neravnovesij na druge države.
„Pragmatični federalizem“ kot odgovor
V takšnih razmerah po Draghijevi oceni Evropska unija ne more več delovati zgolj kot ohlapna konfederacija držav. „Združevanje majhnih držav samo po sebi ne ustvari močnega bloka,“ je dejal. Kot primer področij, kjer je EU že delovala bolj zvezno in zato dosegla večjo mednarodno težo, je navedel trgovino, konkurenčno politiko, enotni trg in monetarno politiko.
„Kjer tega nismo storili – na področju obrambe, industrijske politike in zunanjih zadev – nas obravnavajo kot skupino srednje velikih držav, ki jih je mogoče obravnavati posamično,“ je opozoril. Svoj predlog je opisal kot „pragmatični federalizem“, pri katerem se države članice same odločajo za sodelovanje, vrata pa ostajajo odprta tudi za druge. Kot primer je navedel evro, ki so ga nekatere države uvedle že na začetku, druge pa so se mu pridružile pozneje.
