Državni svet je na 37. redni seji obravnaval vrsto zakonodajnih in ustavnopravnih vprašanj ter sprejel več pobud, ki posegajo tako na področje trga dela kot v urejanje gospodarskih dejavnosti, upravnih postopkov in kmetijstva. Med ključnimi odločitvami izstopata podpora spremembam zakona o zasebnem varovanju ter vložitev več zahtev za presojo ustavnosti zakonov.
Na pobudo interesne skupine delojemalcev so svetniki podprli zakonodajno iniciativo za spremembe zakona o zasebnem varovanju. Predlog naslavlja dolgotrajne težave v panogi, ki vključujejo nizke plače, neizplačevanje regresa, dolge delovne čase ter pomanjkanje sistemskega socialnega dialoga.
Med predlaganimi ukrepi so uvedba minimalnih standardov plačila in dodatkov, vključno s povračili stroškov prehrane in prevoza, ter določitev jasnih izobrazbenih pogojev za posamezna delovna mesta. Predlog predvideva tudi spremembo sistema usposabljanj in večji poudarek na stalnem strokovnem izpopolnjevanju.
Kot je razvidno iz razprave, je cilj sprememb „izboljšanje delovnih pogojev, pravičnejša plačila in profesionalizacija dejavnosti“, ob tem pa tudi dvig ugleda poklica in ureditev kolektivnega dogovarjanja na ravni dejavnosti. Državni svet je zakonodajno iniciativo podprl, s čimer se bo začel zakonodajni postopek.
Pomisleki glede omejitev kratkotrajnega oddajanja
Državni svet je vložil tudi zahtevo za presojo ustavnosti več določb zakona o gostinstvu, ki ureja področje kratkotrajnega oddajanja nepremičnin. Po oceni svetnikov nova ureditev uvaja številne omejitve, med drugim časovne omejitve oddajanja, obvezno soglasje etažnih lastnikov, minimalne površine na gosta ter omejitve oglaševanja.
Svetniki opozarjajo, da takšna ureditev „lahko dejansko onemogoči opravljanje dejavnosti kratkotrajnega oddajanja“ in s tem posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Poleg tega po njihovem mnenju posega tudi v pravico do uporabe lastnine, saj omejuje način uporabe nepremičnin.
Ob tem so izpostavili tudi vprašanje razmerja med državo in občinami, saj lokalne skupnosti nimajo vpliva na določanje kriterijev za omejitve. Državni svet je Ustavnemu sodišču predlagal, naj sporne določbe začasno zadrži in zadevo obravnava prednostno, saj bi njihovo izvajanje lahko povzročilo „težko popravljive posledice za ponudnike in gospodarstvo“.
Sporna ureditev kontrole cen
Podobne pomisleke je Državni svet izpostavil tudi pri zakonu o kontroli cen. Po njihovi oceni veljavna ureditev vladi omogoča preširoko diskrecijo pri poseganju v cene, kar lahko bistveno vpliva na poslovanje podjetij.
Svetniki opozarjajo, da zakon omogoča celo obveznost nadaljnje prodaje blaga pod administrativno določenimi pogoji, pri čemer nadomestila za nastalo škodo niso ustrezno urejena. Takšna ureditev po njihovem mnenju pomeni „nesorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine in svobodno gospodarsko pobudo“.
Zahteva zato predvideva, da Ustavno sodišče določi jasne kriterije za uporabo ukrepov in za določitev nadomestil, ki bi zagotavljali sorazmernost posegov.
Opozorila glede sprememb upravnega postopka
Posebej obsežna je bila razprava o spremembah zakona o splošnem upravnem postopku. Državni svet meni, da nekatere nove rešitve ogrožajo temeljna procesna jamstva.
Med ključnimi pomisleki so ureditev jezikovnega pomočnika, spremembe pri vročanju ter uvedba tako imenovane informativne odločbe. Ta po oceni svetnikov „stranke postavlja v slabši procesni položaj“, saj lahko njihova pasivnost vodi v pravnomočnost odločbe brez možnosti pritožbe.
Sporna je tudi možnost izdaje odločb brez obrazložitve, kar po oceni Državnega sveta posega v temeljno pravico posameznika, da razume razloge odločitve. Opozarjajo, da takšne spremembe lahko dolgoročno zmanjšajo pravno varnost in zaupanje v delovanje države.
Sklepi posvetov in pobude s področja kmetijstva, zdravstva in varnosti
Na seji so svetniki sprejeli tudi več sklepov, povezanih s posveti o poplavni odpornosti, prihodnosti televizije in vlogi občin pri regionalnem razvoju.
Obravnavali so številne pobude, med drugim predlog za prenos ocenjevanja škode v kmetijstvu na kmetijsko-gozdarsko zbornico ter povečanje sofinanciranja zavarovalnih premij. Izpostavljena je bila tudi pobuda za ustanovitev Univerzitetnega kliničnega centra Primorska, ki bi izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev na zahodu države.
Na področju varnosti so svetniki predlagali prenovo izobraževanja policistov z uvedbo sodobnega kadetskega sistema, ki bi okrepil praktično usposabljanje.
Poudarek na prehranski varnosti in upravljanju podeželja
Pomemben del razprave je bil namenjen kmetijstvu in prehranski varnosti. Med predlogi izstopa povečanje deleža lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah na najmanj 50 odstotkov ter razširitev regijskih prehranskih verig.
Svetniki so opozorili tudi na težave pri oskrbi kmetijstva z gorivom ter predlagali ukrepe za stabilno in prednostno oskrbo v času kriz. Posebno pozornost so namenili tudi upravljanju populacije volka, kjer poudarjajo potrebo po „takojšnjem in učinkovitem upravljanju“, da se zaščiti kmetijstvo in podeželje.
Ob tem so opozorili še na zmanjševanje prisotnosti slovenskih živil na trgovinskih policah in pozvali k usklajenim ukrepom za krepitev domače proizvodnje ter stabilnosti prehranske verige.
Državni svet je na seji obravnaval tudi vprašanja glede vodovarstvenih območij, kjer opozarja na možne omejitve lastninske pravice, ter vprašanje prepovedi brezplačne distribucije prehranskih dopolnil na športnih dogodkih, ki bi lahko vplivalo na financiranje športnih prireditev.
Seja je tako odprla vrsto zakonodajnih, gospodarskih in družbenih vprašanj, ki bodo v prihodnjih mesecih predmet nadaljnjih razprav tako v parlamentu kot pred Ustavnim sodiščem.
