Dvig minimalne plače premaknil najslabše plačane v sedmi plačilni razred

Zaradi letošnjega dviga minimalne plače so bili najslabše plačani javni uslužbenci s 1. januarjem uvrščeni v sedmi plačilni razred. Nova minimalna plača namreč presega vrednosti prvih šestih razredov v plačni lestvici javnega sektorja, zato so morali sistemsko prilagoditi razvrščanje zaposlenih, katerih osnovna plača bi sicer ostala pod zakonsko določenim minimumom.

Minimalna plača za letos znaša 1481,88 evra bruto, kar je več od vrednosti šestega plačilnega razreda. Prvi razred, katerega vrednost presega ta znesek, je sedmi, ki znaša 1497,22 evra bruto. V skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se mora javni uslužbenec, ki bi bil sicer uvrščen v razred z nižjo vrednostjo od minimalne plače, avtomatično uvrstiti v prvi višji razred, ki minimalno plačo dosega ali presega.

To pomeni, da so vsi javni uslužbenci, ki bi bili po plačni lestvici razvrščeni v prvega do šestega razreda, zdaj formalno uvrščeni v sedmi razred. Vendar to še ne pomeni, da že prejemajo osnovno plačo v višini sedmega razreda. Njihova trenutna osnovna plača je za zdaj določena v višini minimalne plače, dodatno zviševanje pa bo potekalo postopno, v skladu s časovnico plačne reforme.

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da tudi ti zaposleni ostajajo del prehodnega obdobja, v katerem se plače v javnem sektorju zvišujejo v več obrokih. Enaka pravila veljajo za vse javne uslužbence, ne glede na to, ali so bili zaradi dviga minimalne plače na novo uvrščeni v sedmi razred ali so bili v ta razred uvrščeni že prej, a njihova osnovna plača z dosedanjimi dvigi še ni dosegla novega minimalnega zneska, navaja MMC RTV Slovenija.

Do zdaj so bila izvedena dva obroka povišanj, pri čemer je vsak znašal 12 odstotkov razlike v plači, vendar ne manj kot 100 evrov. Pri tistih zaposlenih, kjer je bil preostanek razlike nižji od 100 evrov, je bila razlika izplačana v celoti. Višina povišanja se za vsakega javnega uslužbenca izračuna ob prehodu v nov plačni sistem, nato pa se ob vsakršni spremembi plačnega razreda znova preračuna.

Za izračune osnovnih plač delodajalci uporabljajo posebno aplikacijo, v katero vnesejo potrebne podatke, sistem pa samodejno izračuna višino razlike v plači, posamezne obroke in trenutno osnovno plačo v prehodnem obdobju. Po enakem postopku se izračunavajo tudi osnovne plače zaposlenih, ki so bili zaradi letošnjega dviga minimalne plače uvrščeni v sedmi razred.

Če bi izračunana osnovna plača tudi po teh pravilih ostala pod letošnjo minimalno plačo, mora delodajalec kot osnovo za obračun plače, dodatkov in delovne uspešnosti upoštevati minimalno plačo. Takšna ureditev velja tudi za tiste javne uslužbence, ki so že uvrščeni v sedmi ali višji plačni razred, vendar zaradi postopnega uveljavljanja reforme še niso dosegli polne vrednosti tega razreda.

Na ministrstvu ob tem napovedujejo nadaljnje uskladitve. S 1. aprilom se bodo osnovne plače v javnem sektorju zvišale za 0,9 odstotka, kolikor znaša razlika med dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2025, ki je bila 2,7 odstotka, in že upoštevano rastjo v višini 1,8 odstotka. V nadaljevanju leta sta predvidena še dva obroka povišanj, in sicer 1. junija in 1. decembra, pri čemer bo junijski dvig znašal 12 odstotkov preostale razlike v plači, vendar ne manj kot 70 evrov, razen v primerih, ko je preostanek razlike nižji in se izplača v celoti.