Izjava švedske zunanje ministrice Marie Malmer Stenergard, da je Evropa od začetka ruske invazije uvozila več blaga iz Rusije, kot je namenila finančne in druge podpore Ukrajini, je na evropskem političnem prizorišču odprla novo razpravo o dejanskih razmerjih med gospodarskimi tokovi in pomočjo državi v vojni. Preverjanje javno dostopnih statistik potrjuje, da so ključne številke, na katere se je sklicevala, večinoma skladne z ocenami evropskih institucij in raziskovalnih organizacij.
EU je kmalu po začetku invazije uvedla obsežen nabor sankcij proti Moskvi, ki so ciljno omejile predvsem naftne in plinske dobave. Kljub temu pa se je uvoz, ki ni zajet v sankcijah, na nekaterih področjih ohranil in tudi povečal. Po podatkih Eurostata se je skupni evropski uvoz iz Rusije od februarja 2022 zmanjšal za približno 89 odstotkov, vendar absolutne vrednosti ostajajo visoke.
Neodvisni Center za raziskave energije in čistega zraka (CREA) navaja, da so države članice EU od začetka invazije kupile fosilna goriva v vrednosti več kot 216 milijard evrov. To vključuje surovo nafto, derivatne proizvode, plinovodni zemeljski plin ter utekočinjeni zemeljski plin.
CREA beleži, da so se oktobra 2025 ruski prihodki iz izvoza fosilnih goriv spustili na najnižjo raven po začetku vojne, vendar se trgovina z utekočinjenim plinom ohranja na ravni, ki Rusiji še vedno zagotavlja pomembne prihodke.
Pet držav, in sicer Madžarska, Slovaška, Francija, Belgija in Romunija je oktobra 2025 za uvoz fosilnih goriv iz Rusije skupaj plačalo 938 milijonov evrov, navaja Euronews. Evropski svet pa v zadnji oceni navaja, da je ruski plin v letu 2025 predstavljal okoli 13 odstotkov uvozov EU, kar je sicer manj kot leto prej, vendar še vedno občuten delež.
Zemeljski plin znotraj EU ni predmet sankcij, države članice pa naj bi ga postopoma opustile do leta 2027. Rok je sprožil nesoglasja, predvsem na Madžarskem, ki je zaprosila za izjeme. Analitik CREA Isaac Levi je za Euronews poudaril, da se uvoz kategorij, ki niso sankcionirane, med njimi LNG in določeni plinovodni tokovi, ohranja ali povečuje, kar Rusiji omogoča stalne finančne tokove.
Reuters je na podlagi podatkov Eurostata ocenil, da je EU od februarja 2022 uvozila za 297 milijard evrov blaga iz Rusije, pri čemer so vključeni tudi izdelki, kot so gnojila in kovine.
Obseg evropske pomoči Ukrajini
Evropska komisija ocenjuje, da so EU in države članice od začetka invazije Ukrajini namenile več kot 187 milijard evrov podpore, medtem ko približno tretjino tega zneska predstavljajo ugodna posojila. Na to številko se je v svoji objavi sklicevala tudi Stenergardova, ki je ob tem poudarila, da uvoz iz Rusije po vrednosti presega evropsko pomoč Kijevu.
Podatki niso povsem enotni, saj različne institucije uporabljajo različne metodologije. Kielski inštitut, ki s podrobnim spremljanjem vrednoti obljubljena in dodeljena sredstva, navaja, da so doslej v EU in državah članicah potrdili okoli 150 milijard evrov dodeljenih sredstev. Dodeljena sredstva pomenijo, da so bila odobrena, vendar ne nujno v celoti izplačana.
Če analizo razširimo na celotno geografsko Evropo – vključno z Norveško, Švico, Islandijo in Združenim kraljestvom – dodeljena pomoč dosega 177 milijard evrov. Poleg tega evropske države poročajo o skupnih obveznostih v višini 214 milijard evrov, celotna Evropa pa o 273 milijardah evrov.
Euronews v svojem poročanju opozarja, da te številke ne vključujejo stroškov, ki jih evropske države namenjajo za ukrajinske begunce. Po zgornji hipotetični oceni Kielski inštitut ocenjuje, da bi skupni stroški nastanitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne podpore lahko dosegli do 160 milijard evrov, čeprav je dejanski znesek po njihovih navedbah nižji.
Vpliv upada vojaške podpore
Kljub relativno stabilnemu obsegu humanitarne pomoči se je po oceni Kielske raziskave vojaška pomoč evropskih držav Ukrajini v drugi polovici leta izrazito zmanjšala. V primerjavi s prvim polletjem naj bi bila nižja za približno 57 odstotkov. Države članice so tako izgubile del zagona, ki so ga imele v obdobju, ko so skušale zapolniti primanjkljaj zaradi zastojev v ameriški pomoči.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je države članice v začetku prejšnjega tedna pozvala k dogovoru o financiranju ukrajinskih vojaških in finančnih potreb za prihodnji dve leti.
V pismu, ki ga je pridobil Euronews, je zapisana ocena, da bo Ukrajina v tem obdobju potrebovala 135,7 milijarde evrov. Predstavljene so tri možne poti financiranja, med katerimi bi morale članice izbrati model, ki zagotavlja stabilno in dolgoročno podporo.
Primerjava, ki jo je predstavila Stenergard, je torej v svojem osnovnem okviru pravilna, če evropsko pomoč opredelimo po metodologiji Evropske komisije in jo primerjamo s celotnim evropskim uvozom iz Rusije po letu 2022. Ko pa v analizo vključimo prihodnje obveznosti, stroške beguncev in dodatne nacionalne programe, se razlika med obema kategorijama bistveno zmanjša, čeprav praviloma ne izgine.
Foto: Pixabay
