Evropa v 2024: Več denarja za ruska goriva kot za pomoč Ukrajini
Evropa je v letu 2024 za nakup fosilnih goriv iz Rusije porabila 22 milijard evrov, medtem ko je Ukrajini za finančno pomoč namenila 19 milijard evrov, kaže poročilo ob tretji obletnici ruske invazije. Podatki, ki jih je zbral Center za raziskave energije in čistega zraka (Crea), razkrivajo, da so države Evropske unije kljub prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov v tretjem letu vojne uvozile za 21,9 milijarde evrov nafte in plina, poroča The Guardian. To pa za šestino presega sredstva, ki jih je EU po podatkih Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW Kiel) namenila Ukrajini. Razlika poudarja paradoks: Evropa z nakupi goriv posredno financira Kremelj, ki z davki iz naftnega in plinskega sektorja podpira vojaške operacije.
Poročilo Crea razkriva, da je EU v koledarskem letu 2024 za uvoz ruskih fosilnih goriv porabila 39 odstotkov več kot za finančno pomoč Ukrajini, pri čemer vojaška in humanitarna pomoč nista vključeni v izračun. Vaibhav Raghunandan, analitik pri Crea, opozarja, da takšni nakupi pomenijo neposredno podporo ruski invaziji. »To je praksa, ki jo je treba takoj ustaviti, če želimo zagotoviti prihodnost Ukrajine in energetsko varnost Evrope,« je poudaril. Medtem Christoph Trebesch z IfW Kiel izpostavlja, da evropski donatorji za Ukrajino namenjajo manj kot 0,1 odstotka svojega BDP letno, kar je bistveno manj kot v preteklih konfliktih, denimo pri osvoboditvi Kuvajta leta 1990/91.
Rusija kljub sankcijam bogati z izvozom
Rusija je v tretjem letu invazije z globalnim izvozom fosilnih goriv zaslužila 242 milijard evrov, prihodki od začetka vojne pa se približujejo bilijonu evrov. Država se je prilagodila sankcijam z uporabo t. i. »senčne flote« – starih, slabo zavarovanih tankerjev, ki prevažajo tretjino njenih energetskih prihodkov. Crea ocenjuje, da bi okrepitev sankcij, kot je zaprtje »rafinerijske vrzeli« – ki omogoča nakup predelane ruske nafte iz tretjih držav – in omejitev plina iz plinovoda Turški tok, zmanjšala ruske prihodke za 20 odstotkov. EU je v sredo potrdila 16. krog sankcij, usmerjenih proti tej floti, a vrzeli še vedno ostajajo.
Kljub zmanjšanju uvoza ruskega plina po cevovodih EU vse bolj posega po utekočinjenem zemeljskem plinu (UZP). Jan-Eric Fähnrich iz Rystad Energy navaja, da je uvoz UZP v EU in Združenem kraljestvu narasel s 81,3 milijona ton leta 2019 na 119 milijonov ton leta 2022, pri čemer je Rusija postala drugi največji izvoznik tega goriva v Evropo. Poročilo Crea poziva k strožjemu nadzoru nad UZP, saj Evropa s tem ohranja odvisnost od Rusije. Analitiki opozarjajo, da bo prekinitev te povezave ključna za oslabitev financiranja ruske vojne in krepitev evropske energetske neodvisnosti.
Portal24; Foto: Pexels
