Državni zbor je danes s 49 glasovi za in 30 proti potrdil ministrsko ekipo 16. slovenske vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše. Novo vlado sestavlja 15 ministric in ministrov iz vrst SDS, Demokratov ter koalicijskega trojčka NSi, SLS in Fokus, podporo pa so ji namenili tudi v stranki Resni.ca ter poslanca narodnih skupnosti.
Ministrska ekipa je prejela dva glasova manj, kot jih je Janša dobil ob izvolitvi za predsednika vlade. Od pričakovanih 50 glasov koalicije je manjkal glas poslanca Srečka Ocvirka, ki je bil odsoten.
Po potrditvi v DZ so ministri tudi zaprisegli. Sledita še primopredaja poslov med dosedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in novim premierjem Janezom Janšo ter ustanovna seja nove vlade.
Kdo sestavlja novo vlado
Iz kvote SDS bodo ministrske funkcije opravljali Andrej Šircelj (finance), Franci Matoz (notranje zadeve in javna uprava), Tone Kajzer (zunanje in evropske zadeve), Borut Rončević (izobraževanje, znanost in mladina), Polona Rifelj (okolje in prostor), Ignacija Fridl Jarc (kultura) ter Suzana Lep Šimenko kot ministrica brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Iz vrst NSi, SLS in Fokusa prihajajo Jernej Vrtovec (infrastruktura in energetika), Janez Cigler Kralj (kmetijstvo), Valentin Hajdinjak (obramba), Monika Kirbiš Rojs (lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj) ter Mateja Ribič (demografija, družina in socialne zadeve).
Demokrate bodo v vladi zastopali Anže Logar kot minister za gospodarstvo, delo in šport, Tadej Ostrc kot minister za zdravje ter Mihael Zupančič kot minister za pravosodje.
Janša opozoril na javne finance, Golob branil zapuščino vlade
Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru poslancem dejal, da želi nova vlada izboljšati stanje na področjih, kjer razmere niso dobre. Ob tem je bil kritičen do ocene javnofinančnega stanja, ki jo je po njegovem mnenju predstavljala odhajajoča vlada.
Izpostavil je podatke fiskalnega sveta, po katerih je v prvih petih mesecih letošnjega leta nastalo približno 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal okoli 550 milijonov evrov.
Po njegovih besedah so se prihodki države medletno povečali za 11,6 odstotka, odhodki pa za 16 odstotkov, predvsem zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju. Opozoril je tudi, da se je število zaposlenih v državnem sektorju od leta 1995 povečalo za približno 70.000.
Kljub kritikam je Janša opoziciji ponudil sodelovanje v okviru, kot ga je poimenoval, partnerstva za uspešno Slovenijo.
Premier v odhodu Robert Golob je medtem ocenil, da je največji dosežek njegove vlade vrnitev normalnosti, stabilnosti in miru. Med ključnimi pridobitvami mandata je navedel dostojne plače, socialno varnost, spoštovanje mednarodnega prava in neodvisnost institucij.
Novega predsednika vlade je pozval, naj ne posega v enotni plačni sistem javnega sektorja oziroma naj morebitne spremembe izvaja skozi socialni dialog.
Janša mu je odgovoril, da si pojem normalnosti razlagata različno. Dejal je, da nova oblast ne bo izvajala političnih čistk, bo pa odpravila ukrepe, ki jih ocenjuje kot škodljive.
Podpora koalicije, opozicijska opozorila
V poslanskih skupinah SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokus so ministrsko ekipo podprli in med prednostne naloge nove vlade uvrstili boj proti korupciji, krepitev gospodarstva, skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, debirokratizacijo in bolj uravnotežen regionalni razvoj.
V opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa so novi vladi med drugim očitali možnost povečevanja javnofinančnega primanjkljaja, namere po privatizaciji zdravstva ter pomanjkanje socialnega dialoga. Hkrati so jo pozvali, naj se izogiba ideološkim sporom.
Poslanci Svobode so napovedali, da bodo podprli dobre ukrepe nove vlade, v nasprotnem primeru pa ostro nasprotovali njenim potezam. V SD so posebej opozorili na združitev resorjev za gospodarstvo in delo, Levica in Vesna pa sta izrazili pomisleke tudi glede interventnega zakona za razvoj Slovenije.
Kot poroča STA, je razpravo pred glasovanjem zaznamoval predvsem oster obračun koalicije in opozicije glede ocene stanja v državi, dela odhajajoče vlade ter usmeritev nove izvršilne oblasti.
