Električna kolesa so v zadnjih letih postala eden najhitreje rastočih segmentov mobilnosti v Sloveniji. Uporabljajo jih rekreativci, dnevni migranti, starejši in vse več ljudi, ki e-kolo uporabljajo kot alternativo avtomobilu. A z rastjo priljubljenosti raste tudi število nesreč in opozoril glede varnosti.
Agencija za varnost prometa opozarja, da e-kolesa zaradi večje hitrosti, mase in drugačnih voznih lastnosti predstavljajo bistveno večje tveganje kot običajna kolesa.
Podatki kažejo, da so bili vozniki električnih koles leta 2025 udeleženi v 77 prometnih nesrečah. Pri tem je bilo 13 oseb huje poškodovanih, 56 pa lažje. Pri AVP opozarjajo, da številni uporabniki nevarnosti še vedno podcenjujejo, predvsem zaradi občutka lažje in manj naporne vožnje.
“E-kolo ni le navadno kolo z motorjem,” poudarjajo pri agenciji. Zaradi večje mase, ki pogosto presega 25 kilogramov, imajo električna kolesa precej drugačne vozne lastnosti. Zavorna pot je daljša, manevriranje počasnejše, ob nenadnih spremembah smeri pa je kolo manj odzivno kot klasično kolo.
Višje hitrosti, manj časa za reakcijo
Ključna težava električnih koles ostaja hitrost. Kolesarji lahko tudi na daljših razdaljah ali v klanec brez večjih težav ohranjajo bistveno višje povprečne hitrosti kot pri običajnem kolesu. Prav to pa pogosto vodi v napačno presojo situacij v prometu.
Pri AVP opozarjajo, da uporabniki e-koles pogosto podcenjujejo svojo dejansko hitrost, drugi udeleženci prometa pa hitrost e-kolesarjev pogosto napačno ocenijo. Največ nevarnih situacij nastaja v križiščih, pri vključevanju vozil in zavijanju, posebej nevarni pa ostajajo mrtvi koti tovornih vozil in avtobusov.
“Pomembno je, da e-kolesarji vedno računajo na možnost napake drugih udeležencev v prometu,” opozarjajo pri agenciji.
Posledice nesreč so zaradi večjih hitrosti pogosto hujše kot pri običajnih kolesarjih. Dodatno tveganje predstavlja dejstvo, da so e-kolesa zelo tiha, zato jih pešci in vozniki pogosto zaznajo prepozno.
Pri agenciji zato priporočajo uporabo svetlih oblačil, odsevnikov in prižganih luči tudi podnevi. Posebej poudarjajo tudi pomen zaščitne čelade.
Čeprav je uporaba čelade po zakonodaji obvezna le za mlajše od 18 let, pri AVP opozarjajo, da bi morala biti pri električnih kolesih samoumevna za vse generacije. Zaradi večjih hitrosti in mase so sile ob padcu bistveno večje, tveganje za poškodbe glave pa precej višje kot pri klasičnem kolesarjenju.
Številni kupujejo vozila, ki niso več običajna e-kolesa
Agencija opozarja tudi na previdnost pri nakupu električnih koles. Na trgu je vse več zmogljivejših modelov, ki po svojih lastnostih že presegajo okvir običajnega e-kolesa.
Po slovenski zakonodaji se med električna kolesa štejejo le vozila s pomožnim motorjem do moči 0,25 kilovata, pri katerih pomoč motorja preneha pri hitrosti 25 kilometrov na uro oziroma prej, če voznik preneha poganjati pedala. Vozila, ki omogočajo vožnjo brez poganjanja ali pomoč motorja nad dovoljeno hitrostjo, po zakonu niso več običajna e-kolesa.
Pri AVP opozarjajo, da številni kupci teh razlik ne poznajo dovolj dobro, zato je pred uporabo takšnih vozil v prometu nujno preveriti, katera pravila zanje sploh veljajo.
Kupcem priporočajo predvsem modele s sredinskim motorjem pri pedalih, saj omogočajo boljšo razporeditev teže in stabilnejšo vožnjo. Pomembna dejavnika ostajata tudi kakovost baterije in ustrezno servisiranje.
Posebno opozorilo velja tudi za polnjenje baterij. Uporabniki naj uporabljajo izključno originalne polnilce, baterije pa naj polnijo pod nadzorom.
Vedno več starejših uporabnikov
Električna pomoč omogoča kolesarjenje tudi ljudem, ki bi jim bila vožnja z običajnim kolesom zaradi starosti ali telesnih omejitev težje dostopna. Prav zato se delež starejših uporabnikov e-koles hitro povečuje.
Pri AVP opozarjajo, da je prilagajanje na e-kolo zelo pomembno predvsem pri voznikih, ki prej niso bili vajeni višjih hitrosti ali težjih koles. Priporočajo, da prve kilometre opravijo na mirni površini brez prometa, kjer lahko varno vadijo speljevanje, zaviranje in počasno manevriranje.
Agencija letos nadaljuje tudi brezplačne preventivne delavnice za starejše e-kolesarje in kolesarje, na katerih udeleženci osvežijo prometna pravila in spoznajo posebnosti vožnje z električnimi kolesi. Naslednja delavnica bo 18. maja v Ljubljani.
