Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v najnovejšem tedenskem pregledu izpostavlja nepričakovano slab začetek leta za slovensko industrijo, ob tem pa opozarja tudi na pomembne premike pri uvoznih cenah in globalnih inflacijskih gibanjih. Analiza, ki temelji na podatkih Statističnega urada RS in Eurostata, kaže na večplastne spremembe v gospodarstvu, zlasti v tehnološko zahtevnejših segmentih.
Na GZS poudarjajo, da je bila skupna industrijska proizvodnja januarja 2026 medletno nižja za 3 odstotke, pri čemer so k padcu prispevale vse ključne dejavnosti, od rudarstva do predelovalne industrije. „Medletni padec industrijske proizvodnje v Sloveniji je januarja znašal 3 odstotke, pri čemer so upadle tako dejavnosti rudarstva kot energetike in predelovalne dejavnosti,“ so navedli.
Posebej izpostavljajo izrazit zdrs v visoko tehnoloških dejavnostih. „Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov je bila v obdobju zadnjih treh mesecev nižja za desetino, januarski padec pa je bil največji v zadnjih 29 mesecih,“ so opozorili. Ta segment, ki vključuje zdravila, letalsko industrijo ter elektronske in optične izdelke, predstavlja enega ključnih nosilcev dodane vrednosti.
Ob tem dodajajo, da se je Slovenija uvrstila med države z največjim padcem industrijske proizvodnje v EU. „Slovenija je bila januarja med petimi državami EU z največjim padcem proizvodnje, medtem ko so nekatere države, kot so Češka, Francija in Avstrija, beležile rast,“ so izpostavili. Kot vir navajajo podatke Statističnega urada RS in Eurostata.
Dolgotrajen padec uvoznih cen
V drugem delu pregleda na GZS opozarjajo na nadaljevanje izrazitega padanja uvoznih cen, ki traja že skoraj tri leta. „Uvozne cene proizvodov so januarja na letni ravni upadle za 2,7 odstotka, kar predstavlja že 33. zaporedni medletni padec,“ so zapisali.
Padec cen se je po njihovih navedbah še pospešil, zlasti zaradi gibanj na globalnih trgih. „Pospešen padec uvoznih cen iz držav zunaj evrskega območja pripisujemo močnejšemu evru in večjemu uvozu cenovno ugodnega blaga s Kitajske in Indije,“ so navedli. Posebej izpostavljajo tudi pocenitev farmacevtskih surovin, ki so se na letni ravni pocenile za 8 odstotkov.
Ob tem opozarjajo, da so se v energetiki pojavila nasprotna gibanja. „Uvozne cene v energetiki so se zvišale za 12 odstotkov, kar povezujemo z višjimi veleprodajnimi cenami električne energije v regiji,“ so pojasnili. Vir podatkov je Statistični urad RS.
Kitajska inflacija na najvišji ravni v treh letih
GZS v analizi izpostavlja tudi dogajanje na Kitajskem, ki ima pomemben vpliv na globalne cenovne tokove. „Cene življenjskih potrebščin na Kitajskem so februarja porasle za 1,3 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih treh letih,“ so zapisali.
Rast cen pripisujejo predvsem sezonskim dejavnikom in povečani potrošnji. „K rasti cen je pomembno prispeval učinek kitajskega novega leta, ki je spodbudil potrošnjo in povzročil občutno podražitev letalskih prevozov,“ so pojasnili. Ob tem izpostavljajo tudi močno rast cen zlata in posledično zlatnine.
Posebno pozornost namenjajo jedrni inflaciji. „Jedrna inflacija je februarja dosegla 1,8 odstotka, kar je najvišja raven po začetku leta 2019,“ so navedli, ob tem pa opozorili tudi na rast cen hrane, storitev in gospodinjskih dobrin.
Analiza GZS tako nakazuje kombinacijo ohlajanja industrijske aktivnosti v Sloveniji in hkratnih sprememb v globalnem cenovnem okolju, ki bodo po ocenah vplivale tudi na prihodnje gospodarske tokove.
