Evropa se po desetletjih odpora in postopnega opuščanja jedrske energije sooča z njenim ponovnim vzponom. Zaradi energetske krize, ki jo je sprožila prekinitev dobave ruskega plina, in naraščajočih potreb po električni energiji, zlasti za podatkovne centre, se mnoge države odločajo za ponovno preučitev vloge jedrske energije.
Spremembe v političnih stališčih, tehnološki napredek in pritiski za dosego podnebnih ciljev so ključni dejavniki, ki poganjajo to preobrazbo.
Danska, znana po svoji zavezanosti obnovljivim virom energije, je maja 2025 sprejela odločitev, da po 40 letih prepovedi ponovno preuči jedrsko energijo. Država, ki več kot 80 odstotkov električne energije pridobi iz vetra, sonca in biogoriv, namerava analizirati prednosti novih tehnologij, kot so mali modularni reaktorji.
Danski minister za energijo in podnebje Lars Aagaard je poudaril, da bo jedrska energija služila kot dopolnilo obnovljivim virom, saj ti sami po sebi ne morejo zagotoviti stalne oskrbe z elektriko.
Tudi Nemčija, ki je aprila 2023 izklopila zadnje tri jedrske elektrarne, spreminja svojo politiko. Pod vodstvom novega kanclerja Friedricha Merza pa je država opustila dolgoletno nasprotovanje označevanju jedrske energije kot zelene v evropski zakonodaji.
Premik Nemčije je del zbliževanja z Francijo, ki že dolgo zagovarja jedrsko energijo kot ključni del energetske mešanice. Nemčija se s tem pridružuje državam, kot so Švedska, Belgija in države srednje Evrope, ki načrtujejo širitev jedrskih zmogljivosti.
Pritiski energetske varnosti in tehnološke inovacije
Evropska energetska krajina se spreminja tudi zaradi zunanjih dejavnikov, kot je prekinitev dobav ruskega plina po invaziji na Ukrajino leta 2022. Države, ki so bile odvisne od uvoza plina, zdaj iščejo alternativne vire za zagotavljanje stabilne oskrbe.
Jedrska energija, ki zagotavlja zanesljivo bazno obremenitev brez emisij ogljika, je postala privlačna možnost. Poleg tega so mali modularni reaktorji, ki obljubljajo hitrejšo in cenejšo gradnjo, pritegnili pozornost tehnoloških velikanov, kot je Google, ki jih vidi kot rešitev za napajanje energijsko intenzivnih podatkovnih centrov.
Izzivi in razprave o prihodnosti
Kljub obnovljenemu zanimanju jedrska energija ostaja sporna. Kritiki opozarjajo na visoke stroške gradnje in dolge časovne okvire, potrebne za zagon novih reaktorjev. V Nemčiji razpravo dodatno zapleta gospodarska kriza, saj se država sooča z recesijo in zapiranjem podjetij, kar povečuje pritisk za cenovno dostopno energijo.
Poleg tega Avstrija ostaja edina večja evropska država, ki še naprej nasprotuje enakovrednemu obravnavanju jedrske energije z obnovljivimi viri. V Španiji, kjer so izpadi električne energije aprila 2025 razkrili ranljivost omrežij, odvisnih od obnovljivih virov, poteka razprava o morebitnem podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn po letu 2035.
Tudi Evropska unija se sooča z izzivi pri opredelitvi vloge jedrske energije v svojih podnebnih ciljih. Medtem ko nekatere države, kot je Francija, zagovarjajo širitev jedrskih zmogljivosti, druge ostajajo previdne. Vprašanje, kako uravnotežiti energetsko varnost, gospodarsko konkurenčnost in podnebne cilje, bo v prihodnjih letih še naprej oblikovalo evropsko energetsko politiko.
Foto: Pixabay/distelAPPArath/fotografija je simbolna
