Jedrska energija doživlja ponoven vzpon v številnih državah, saj se svet sooča z izzivi podnebnih sprememb in naraščajočimi potrebami po energiji. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki ima sedež v Avstriji, poroča o povečanem zanimanju za jedrske tehnologije, zlasti za male modularne reaktorje.
Avstrija pa ostaja izjema, saj vztraja pri svoji politiki brez jedrske energije, ki jo podpira zakonodaja že od leta 1978.
Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je bilo konec leta 2023 po svetu v obratovanju 413 jedrskih reaktorjev s skupno zmogljivostjo 371,5 gigavata. V visokem scenariju najnovejše napovedi IAEA se pričakuje, da bo do leta 2050 globalna zmogljivost jedrske energije narasla na 950 gigavatov, kar pomeni več kot 2,5-kratno povečanje v primerjavi z letom 2023.
Tudi v nizkem scenariju se predvideva rast za 40 odstotkov, na 514 gigavatov. Približno četrtino novih zmogljivosti v visokem scenariju naj bi prispevali mali modularni reaktorji (SMR), ki veljajo za inovativno in prilagodljivo rešitev za prihodnost.
Okoli 30 držav, ki doslej niso imele jedrskih elektrarn, razmišlja o uvedbi jedrske energije v svoj energetski splet. Države, kot so Francija, Švedska in Finska, krepijo svojo zavezo k jedrski energiji, pri čemer Francija ostaja največja proizvajalka v Evropski uniji, saj je leta 2023 prispevala 54,6 odstotka celotne jedrske proizvodnje EU.
Eurostat navaja, da je 13 držav članic EU z jedrskimi elektrarnami lani skupaj proizvedlo 619.601 gigavatnih ur elektrike, kar je za 1,7 odstotka več kot leta 2022.
Avstrija vztraja pri politiki brez jedrske energije
Avstrija, kjer ima IAEA tudi sedež, ohranja svojo dolgoletno politiko prepovedi jedrske energije. Leta 1978 je bil sprejet zvezni zakon, ki prepoveduje proizvodnjo jedrske energije, kar je posledica referenduma, na katerem so Avstrijci zavrnili zagon prve jedrske elektrarne v Zwentendorfu.
Ta elektrarna, čeprav zgrajena v sedemdesetih letih, nikoli ni začela obratovati in danes služi kot muzej ter prizorišče za usposabljanje na področju jedrske varnosti.
Avstrija se namesto tega osredotoča na obnovljive vire energije, ki so leta 2023 predstavljali 87,6 odstotka nacionalne primarne proizvodnje energije, predvsem iz vodne moči in biomase. Ena tretjina avstrijskih energetskih potreb je pokrita z domačo proizvodnjo, preostanek pa z uvozom, pri čemer največji delež predstavljajo naftni derivati in zemeljski plin
Država si prizadeva za dosego cilja stoodstotne oskrbe z elektriko iz obnovljivih virov do leta 2030, kar zahteva znatno povečanje proizvodnje iz vetra, sonca in drugih trajnostnih virov.
Vloga IAEA in izzivi jedrske varnosti
Mednarodna agencija za jedrsko energijo, ustanovljena leta 1957, igra ključno vlogo pri spodbujanju varne, zanesljive in miroljubne uporabe jedrske tehnologije. Agencija podpira države članice pri krepitvi jedrske varnosti, izvaja inšpekcije in ponuja tehnično pomoč.
V maju 2025 je IAEA organizirala prvo veliko srečanje skupnosti, ki živijo v bližini jedrskih objektov, kjer so župani in predstavniki lokalnih skupnosti, vključno z avtohtonimi ljudstvi, delili svoje izkušnje in poglede.
V ospredju ostajajo tudi izzivi, povezani z jedrsko varnostjo. Direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je opozoril na krhko stanje zunanje oskrbe z elektriko na jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini, ki je od začetka vojaškega konflikta odvisna le od ene same električne povezave.
Ana Koren
Foto: Grafenrheinfeld [Foto: BA123/Wikipedija
