Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Kata Landika in drugi proti Sloveniji soglasno odločilo, da Slovenija ni kršila pravice do mirnega uživanja premoženja v primeru „starih“ deviznih vlog, prenesenih na privatizacijske račune v Federaciji Bosne in Hercegovine. Kot so v skupni izjavi sporočili Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, sodišče ni ugotovilo odgovornosti Slovenije za poplačilo teh vlog.
Primer se nanaša na varčevalce, katerih devizne vloge v Ljubljanski banki d.d., Glavni podružnici Sarajevo, so bile na podlagi predpisov Federacije BiH prenesene na privatizacijske račune. Sklad RS za nasledstvo je njihovo zahtevo za verifikacijo zavrnil, saj so bile takšne vloge izključene iz sheme po Zakonu o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić (ZNISESČP).
Ministrstva in sklad poudarjajo, da so iz sheme izvzete „stare“ devizne vloge, „ki so bile na podlagi predpisov Hrvaške in BiH prenesene na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe“. Po presoji slovenskih sodišč, vključno z ustavnim sodiščem, je s prenosom na privatizacijski račun v Federaciji BiH prenehala obveznost banke za izplačilo, varčevalec pa je pridobil terjatev do Federacije BiH.
Pritožniki so se nato ob sklicevanju na sodbo ESČP v zadevi Ališić obrnili na sodišče v Strasbourgu in zatrjevali kršitev pravice do varstva premoženja. Senat sedmih sodnikov je soglasno presodil, da Slovenija ni odgovorna za poplačilo vlog, ki so bile prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja Ljubljanske banke. Sodišče je ugotovilo, da v zadevi Ališić ni presojalo posledic takšnih prenosov, saj tam pritožniki svojih vlog niso prenesli na privatizacijske račune.
Sodišče je v sodbi tudi opozorilo, da so bila vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih ter da so bile odločitve slovenskih organov ustrezno utemeljene. Zoper odločitev je v roku treh mesecev mogoča zahteva za ponovno presojo na velikem senatu.
Po podatkih iz izjave je na ESČP vloženih okoli 60 podobnih pritožb. Glede na prakso bi lahko sodišče po dokončnosti sodbe v preostalih zadevah odločilo enako oziroma jih razglasilo za nedopustne.
Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Sklad RS za nasledstvo odločitev pozdravljajo. „Ves čas smo poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa ‘starih’ deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana,“ so zapisali. Ob tem izražajo obžalovanje, da posamezniki še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja, ter poudarjajo, da bo Slovenija vztrajala pri ureditvi odprtih nasledstvenih vprašanj v skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva.
