Evropska unija in Združeni narodi sta objavila končno oceno škode in potreb v Gazi, ki po dveh letih konflikta razkriva razsežnost uničenja in finančne zahteve za obnovo. Skupna analiza, ki jo je izvedla tudi Svetovna banka, ocenjuje, da bo za celovito obnovo in okrevanje v naslednjem desetletju potrebnih 71,4 milijarde dolarjev.
V skupni izjavi so poudarili, da bo že v prvih osemnajstih mesecih potrebnih 26,3 milijarde dolarjev za ponovno vzpostavitev osnovnih storitev, obnovo ključne infrastrukture in zagon gospodarstva. Skupna škoda na fizični infrastrukturi je ocenjena na 35,2 milijarde dolarjev, dodatnih 22,7 milijarde dolarjev pa predstavljajo gospodarske in socialne izgube.
Najbolj prizadeti ključni sistemi
Analiza razkriva skoraj popoln kolaps osnovnih družbenih sistemov. Več kot 371.000 stanovanjskih enot je uničenih ali poškodovanih, več kot polovica bolnišnic ne deluje, skoraj celoten izobraževalni sistem pa je prizadet. Gospodarska dejavnost se je v Gazi skrčila za 84 odstotkov.
V skupni izjavi so izpostavili, da so med najbolj prizadetimi sektorji stanovanjska gradnja, zdravstvo, izobraževanje, trgovina in kmetijstvo, kar neposredno vpliva na dolgoročno stabilnost območja. Hkrati so opozorili, da posledice niso zgolj infrastrukturne, temveč globoko posegajo v družbeni in razvojni okvir.
Po njihovih navedbah se je človekov razvoj v Gazi zamaknil za več desetletij, pri čemer ocena kaže nazadovanje za približno 77 let. Skoraj 1,9 milijona ljudi je bilo razseljenih, pogosto večkrat, več kot 60 odstotkov prebivalstva pa je izgubilo svoje domove.
Največje breme, kot so poudarili, nosijo najranljivejše skupine – ženske, otroci, invalidi in osebe z že obstoječimi socialnimi tveganji.
Obnova vezana na politične in varnostne pogoje
Evropska unija in Združeni narodi so v izjavi jasno navedli, da sama finančna sredstva ne bodo zadostovala. Okrevanje mora potekati vzporedno s humanitarno pomočjo in biti del širšega političnega in varnostnega okvira.
Kot so poudarili, sta trajno premirje in stabilno varnostno okolje osnovna pogoja za začetek kakršnekoli resne obnove. Ob tem so izpostavili tudi nujnost neoviranega dostopa humanitarne pomoči ter takojšnje ponovne vzpostavitve ključnih storitev.
Poleg tega so opozorili, da so za uspeh ključni še prost pretok ljudi in blaga, delujoč finančni sistem ter jasno in odgovorno upravljanje. Poseben poudarek so namenili vlogi palestinskih institucij, saj naj bi obnova potekala pod vodstvom Palestincev, ob postopnem prenosu upravljanja na Palestinsko oblast.
V izjavi so izpostavili tudi pomen odstranjevanja ruševin, ravnanja z neeksplodiranimi sredstvi in zaščite lastninskih pravic kot nujnih predpogojev za začetek gradnje.
Rešitev dveh držav kot del obnove
Evropska unija in Združeni narodi so opozorili, da obnova Gaze ni zgolj tehničen ali finančni projekt, temveč tesno povezan s širšim političnim vprašanjem.
Kot so poudarili, napredek pri obnovi, izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN in uresničitev rešitve dveh držav niso ločeni procesi, temveč medsebojno odvisni elementi istega cilja. Brez jasne politične poti, ki vodi do palestinske državnosti, celovit načrt po njihovih navedbah ne more uspeti.
V zaključku so izpostavili, da mora mednarodna skupnost prevzeti odgovornost za koordinirano in ciljno usmerjeno mobilizacijo virov ter odstraniti vse ovire za izvajanje obnove. Ob tem so poudarili, da si palestinsko prebivalstvo zasluži prihodnost, ki temelji na dostojanstvu in pravici do samoodločbe.
